Skupina Petrol ocenjuje, da bo letos ustvarila za 15 do 20 odstotkov nižji bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) od načrtovanega, k čemur da močno prispevajo rezultati prodaje naftnih derivatov v Sloveniji. Prepričani so, da je regulatorni okvir neustrezen, zlasti v času geopolitičnih kriz, ko se ne morejo ustrezno odzvati na razmere na naftnih trgih.
Ko so sporočili po seji nadzorneega sveta prek spletnih strani Ljubljanske borze, je poslovanje izrazito slabše predvsem pri prodaji naftnih derivatov na slovenskem trgu. "Izgube iz naslova prodaje naftnih derivatov v Sloveniji, ki je samo marca 2026 znašala kar 27,5 milijona evrov, ne bo mogoče nadomestiti. Hkrati se Skupina Petrol sooča z nepredvidenimi regulatornimi omejitvami na hrvaškem trgu, ki dodatno negativno vplivajo na poslovanje."
Spomnili so, da že več let opozarjajo, da veljavni model določanja cen naftnih derivatov ni ustrezen ter ne zagotavlja pogojev za stabilno in vzdržno poslovanje. Opozarjajo tudi, da sta Slovenija in Hrvaška dve od redkih držav EU, v katerih so marže pri prodaji naftnih derivatov še vedno regulirane. Takšen model je po njihovem v razmerah izrazite volatilnosti naftnih trgov še posebej neustrezen, saj trgovcem ne omogoča ustreznega in dovolj hitrega odzivanja na spremembe na svetovnih trgih.
Jezni na "vladne odločitve"
"Letos smo soočeni z izrazito poslabšanimi geopolitičnimi razmerami, ki pomembno vplivajo na nestabilnost naftnih trgov in v katerih je še pomembneje, da bi bil model določanja cen naftnih derivatov dereguliran in da bi se cene naftnih derivatov vsakodnevno prilagajale tržnim razmeram. Naftni trgovci bomo namreč lahko le tako še naprej zagotavljali nemoteno oskrbo našim kupcem," navajajo. Ne samo to. Oskrba z energenti ni samoumevna, "sploh pa ne pod pogoji, ki jih še vedno določajo vladne odločitve".
"V letu 2026 je ogrožen pomemben del poslovanja gospodarske družbe Petrol, zaradi česar bo družba uporabila vse razpoložljive možnosti za zaščito svojih interesov," so napovedali. Skupina Petrol je v prvem letošnjem polletju prihodke medletno povečala za 12 odstotkov na 3,3 milijarde evrov. Čisti dobiček se je znižal za 24 odstotkov na 57,3 milijona evrov, kar so v družbi pripisali neustreznemu regulatornemu okviru. EBITDA je dosegel 131,8 milijona evrov, kar je devet odstotkov manj kot leto prej. Sredi septembra so v Petrolu zagotovili, da je oskrba Slovenije z naftnimi derivati kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in motnjam na mednarodnih energetskih trgih stabilna. So pa že takrat opozorili, da za dolgoročno zanesljivost oskrbe potrebujejo vzdržen in prilagodljiv cenovni model, ki upošteva dejanske stroške.
Cene goriv na svetovnem trgu so začele močno naraščati po začetku vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja. K dvigu cen močno prispevata otežen promet skozi Hormuško ožino, skozi katero običajno potuje približno 20 odstotkov svetovne nafte in plina, ter blokada savdskega izvoza v Rdečem morju. Če je pred začetkom vojne povprečna cena dizla v EU znašala 1,59 evra za liter, je ta po najnovejših podatkih pri 2,15 evra za liter. Evropske države se z visokimi cenami goriv spopadajo različno. Slovenija je med drugim Evropsko komisijo zaprosila tudi za dovoljenje, da trošarine na pogonska goriva in kurilno olje začasno, za šest mesecev, po potrebi zniža pod minimalno raven, ki jo dovoljuje zakonodaja EU. Za začasno znižanje marž trgovcev z naftnimi derivati se vlada za zdaj ni odločila.
