Po obsežnih hišnih preiskavah zaradi suma korupcije pri gradbenih investicijah so koprski kriminalisti razkrili podrobnosti preiskave, ki poteka že od začetka minulega leta. Preiskujejo več kot deset kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril. Sumijo, da so posamezniki, ki so odločali o poslih, v zameno za nedovoljene koristi privilegirali določena podjetja, koruptivna ravnanja pa prikrivali z navidezno zakonitimi nakupi in storitvami.
V torek je več kot 70 kriminalistov na različnih lokacijah po Sloveniji opravilo 16 hišnih preiskav v zasebnih in poslovnih prostorih pri osmih fizičnih in desetih pravnih osebah. Šest ljudi so pridržali, vendar so jih še isti dan izpustili. Vsi pridržani so slovenski državljani.
Po neuradnih informacijah naj bi bila v središču preiskave gradnja hiperbarične komore v Valdoltri, večmilijonska investicija, pri kateri naj bi direktor bolnišnice Vado Keranović in vodja investicijske službe Danijel Radešič favorizirala dva podizvajalca. Oba očitke o domnevnem podkupovanju zanikata. Radešič, ki kandidira za izolskega župana, je prepričan, da gre za politični pregon.
Vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na koprski policijski upravi Črtomir Kuret je pojasnil, da so preiskavo začeli v začetku leta 2025, intenzivno pa jo vodijo od sredine lanskega leta. Usmerja jo Specializirano državno tožilstvo. Policija imen osumljenih ni razkrila, prav tako ni želela potrditi, ali je preiskava omejena na Valdoltro. Kuret je zanikal, da bi bil čas hišnih preiskav povezan z volitvami.
Kriminalisti preverjajo predvsem odnose med investitorji in izvajalci gradbenih del
Po Kuretovih besedah sta med preiskovanimi pravnimi osebami dva javna zavoda z območja Kopra in gospodarska družba z območja Ljubljane. Preiskava je potekala tako s klasičnimi metodami kot prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
Po dosedanjih ugotovitvah so si osumljenci nedovoljene koristi predajali posredno, tudi prek navidezno zakonitih nakupov dobrin in opravljanja storitev. Enemu od osumljenih so zasegli nezakonito prejeta darila v obliki različnih predmetov. Zasegli so tudi več elektronskih naprav, podatkov in dokumentacije, ki jih morajo še pregledati. Višina domnevno pridobljene protipravne premoženjske koristi še ni ugotovljena.
"Korupcija ni kaznivo dejanje brez žrtev," je opozoril David Smolej, vodja oddelka za korupcijo na Generalni policijski upravi. Poudaril je, da so korupcijska kazniva dejanja še vedno najbolj izrazita na stičišču javnega in zasebnega sektorja, predvsem pri javnih naročilih. Klasične denarne podkupnine so vse redkejše, koristi pa so lahko tudi nematerialne in se povrnejo šele čez več let. Kazniva je lahko že njihova obljuba, tudi če ni uresničena.
Podkupnina po Smolejevih besedah ni popust za naročnika, temveč strošek, ki se lahko skrije v višji ceni, slabšem materialu ali računih za neopravljene storitve. Pri javnih naročilih ga nazadnje nosijo davkoplačevalci, korupcija pa ustvarja nelojalno konkurenco v škodo podjetij, ki poslujejo zakonito.
Policija je v zadnjih petih letih povprečno ovadila približno 120 korupcijskih kaznivih dejanj na leto, letos doslej 82. Večino jih odkrije z lastno pobudo, saj imajo vpleteni od korupcije koristi in zato praviloma molčijo. Za nedovoljeno sprejemanje ali dajanje daril sta zagrožena denarna kazen in do šest let zapora.
