Predlog novele spreminja ureditev pri združitvi družine državljanov tretjih držav. Namesto enoletnega namreč uvaja triletno obdobje zakonitega prebivanja tujca v Sloveniji, po katerem lahko uveljavlja pravico do združitve družine. Pogoj triletnega zakonitega prebivanja za priznanje pravice do združitve družine se uvaja tudi za osebe s priznano subsidiarno zaščito v Sloveniji razen v primeru mladoletnikov brez spremstva. Višina splošnega pogoja zadostnih sredstev za preživljanje za izdajo dovoljenja za prebivanje državljanu tretje države in potrdila o prijavi prebivanja državljanu EU pa se z osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. aprila letos znaša 507,43 evra, zvišuje na dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej na 1014,86 evra.
V vladnem gradivu se je sicer pred tem pojavil nekoliko milejši dvig, namreč na 1,4-kratnik tega dohodka, ki znaša 710,40 evra. Predlog novele zvišuje višino zadostnih sredstev tudi za združitev družinskih članov. "Ta sredstva se še vedno določi v skladu z merili (ponderji) za določitev višine minimalnega dohodka, kot jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Kot vrednost osnovnega merila (ponderja) 1 pa se ne upošteva več višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, temveč dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka," so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.
Sprememba tudi pri ravni slovenskega jezika
Med odmevnejšimi predlaganimi spremembami je še zvišanje zahtevne ravni znanja slovenskega jezika. Za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine bo po predlogu potrebna osnovna raven A2, ne več preživetvena, za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pa sporazumevalna raven B1, ne več raven A2. Poleg tega programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe za tujce, ki niso državljani EU, ne bi bili več brezplačni in bi se sofinancirali le še v višini 60 odstotkov cene. "S tem se pričakuje povečanje odgovornosti tujca do redne udeležbe v programu," so predlog utemeljili na ministrstvu. Prav tako se ukinja možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja iz slovenskega jezika in financiranje teh preizkusov iz državnega proračuna. "Sredstva, ki so bila do zdaj namenjena za ta namen, se bodo preusmerila v zagotavljanje programov učenja slovenskega jezika," so pojasnili.
Pri jezikovnih spremembah so sicer predvideni zamiki. Tako je določen 12-mesečni zamik uporabe določb, ki se nanašajo na zvišanje ravni znanja slovenščine, poleg tega se bo vsem, ki že imajo izdano potrdilo o udeležbi v brezplačnih programih učenja slovenskega jezika in preizkusa znanja, omogočilo dovolj časa za njihovo koriščenje, namreč 12 mesecev od uveljavitve zakona.
Levica: To je odpoved politiki vključevanja tujih delavcev v slovensko družbo
"Z zakonom vlada postavlja nemogoče pogoje za tuje delavce na minimalni plači ter jim v praksi onemogoča, da bi se kadarkoli združili s svojimi družinami, postali del naše skupnosti in videli svoje otroke," v prvem odzivu izpostavljajo v Levici. Opozorili so, da vlada pripravlja tudi spremembe zakona o zaposlovanju tujcev, s katerimi se po njihovih navedbah tuje delavce prvih šest mesecev zaposlitve veže na enega delodajalca, odpira trg posredovanja tujih delavcev zasebnim agencijam za dobiček in v praksi ukinja sankcijo prepovedi zaposlovanja tujih delavcev za delodajalce, ki kršijo njihove pravice. S tem se povečuje odvisnost delavcev od delodajalcev in posrednikov ter slabi varovalke pred izkoriščanjem, so prepričani. Takšna politika po eni strani pospešuje zaposlovanje tujih, samskih, izoliranih in slabo informiranih delavcev, po drugi strani pa delavcem, ki si želijo biti del lokalne skupnosti, to preprečuje. S tem bo bistveno oteženo pridobivanje kadra predvsem v javnih storitvah, kot sta zdravstvo in socialno varstvo, medtem ko bodo nove okoliščine in nov profil delavcev zlahka izkoriščali v gospodarstvu ter med kriminalnimi združbami, so opozorili.
Vlada Janeza Janše po oceni Levice prav tako slovenskim skupnostim, ki izražajo svoje nelagodje zaradi naraščajočega števila tujcev, ki se ne morejo sporazumevati v slovenščini, sporoča, da jih njihovi pomisleki ne zanimajo. "Na široko odpirajo vrata zaposlovanjem tujcev iz azijskih držav in hkrati onemogočajo, da bi se ti kadar koli naučili slovenščine," so zapisali. "Pred volitvami so se na rasističnih plakatih spraševali, ali bodo naši vnuki še prepevali slovenske pesmi. Danes naganjajo tuje delavce iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, ki so integrirani v naše okolje, ter jih nadomeščajo z delavci iz Nepala, Bangladeša, Indije, Filipinov - in očitno tudi Paragvaja".
Predlog novele prinaša še nekaj drugih sprememb. Med drugim spreminja institut odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih, in sicer tako, da ta institut prenaša v zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, pristojnost za njegovo izvajanje pa z upravnih enot na Zavod RS za zaposlovanje. "S tem se bo postopke pospešilo in razbremenilo delo upravnih enot," navajajo na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. S predlagano novelo želijo urediti še izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za osebe, ki jim je skladno z zakonom o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja izdana pravnomočna odločba o priznanju statusa repatriirane osebe oziroma pravica do repatriacije.
Predlagane novosti so že v času javne obravnave močno razburile sindikate in nevladnike, ki v njih vidijo poskus izgona delavskih družin in onemogočenje integracije tujih delavcev, zaskrbljenost pa je izrazil tudi del gospodarstva, ki se boji, da bo Slovenija na ta način manj privlačna za tuje delavce.
