Ljubljansko višje sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča o izločitvi ključnih dokazov v kazenskem postopku zaradi umora Satka Zovka. Višji sodniki so zavrnili pritožbo specializiranega državnega tožilstva, ki je zahtevalo, naj se dokazi vrnejo v sodni spis oziroma naj se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Odločitev višjega sodišča je danes razkril Dnevnik, ki poroča, da je tožilstvo tako ostalo praktično brez dokazov, na katerih temelji obtožnica.
V postopku so obtoženi Dino Muzaferović, Jaka Bergant, Osman Koštić, Vili Sušnik, Rroland Cretu in Boban Stojanović. Specializirano državno tožilstvo jim očita vpletenost v umor Zovka, preprodajo prepovedanih drog ter nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem ali eksplozivom. Pet obtoženih je obtoženih umora, za katerega je zagrožena kazen od 15 do 30 let zapora, Stojanoviću pa očitajo le trgovanje z drogo.
Postopek je obstal že v fazi predobravnavnega naroka. Ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič je konec maja odločil, da iz sodnega spisa izloči vrsto ključnih dokazov, ker so bili po njegovi presoji pridobljeni nezakonito. Tožilki Špela Brezigar in Nevena Vukčević sta se na odločitev pritožili, vendar pri višjih sodnikih nista bili uspešni.
Višje sodišče je pritožbeno sejo opravilo 27. avgusta, odločitev pa je po navedbah Dnevnika v petek poslalo ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Po neuradnih informacijah časnika so višji sodniki pritrdili prvostopenjskemu sodniku, da so bili sporni dokazi pridobljeni nezakonito. Pritožbo tožilstva naj bi zavrnili v celoti, hkrati pa celo delno ugodili obrambi, ki je zahtevala izločitev še nekaterih drugih dokazov.
Sporna že prva odredba
V središču spora je bila prva sodna odredba za tajno opazovanje in sledenje, ki se je nanašala na Jako Berganta. Nadzorne kamere so pred hotelom Mons nekaj dni pred Zovkovim umorom posnele moškega, ki je pod njegov avtomobil namestil sledilno napravo. V odredbi je bil opisan kot moški srednje postave in običajne telesne višine oziroma velikosti, obramba pa je opozarjala, da je takšen opis presplošen, da bi bilo mogoče osebo dovolj zanesljivo določiti.
Kasneje se je izkazalo, da sledilne naprave ni namestil Bergant, temveč državljan Bosne in Hercegovine, ki naj bi mu Bergant nudil zatočišče. Muzaferovićev zagovornik Miloš Zarić je trdil, da je policija že prej vedela, da na posnetku ni Bergant, vendar je računala, da jo bo spremljanje pripeljalo do Muzaferovića, ki ga tožilstvo šteje za domnevnega naročnika in glavnega organizatorja Zovkovega umora.
Tožilstvo je nasprotno zatrjevalo, da odredba ni temeljila zgolj na opisu moškega s posnetkov, temveč tudi na drugih podatkih policije ter njegovem videzu in ravnanju. Tožilki sta poudarjali, da je treba zakonitost odredbe presojati glede na informacije, ki so jih imeli preiskovalci v času njene izdaje, in ne na podlagi ugotovitev, do katerih so prišli kasneje.
Toda prvostopenjski sodnik je ocenil, da je bila že začetna odredba nezakonita. Posledično je po načelu tako imenovanih sadežev zastrupljenega drevesa izločil tudi dokaze, ki so jih preiskovalci pridobili pozneje. Med njimi so dokazi iz hišnih preiskav, fotografije vozil in DNK-dokazi. Tožilstvo je trdilo, da so bili nekateri pridobljeni neodvisno od sporne odredbe in jih zato ni mogoče avtomatično šteti za nezakonite. Višje sodišče je zdaj takšno argumentacijo zavrnilo.
Odločitev lahko bistveno vpliva tudi na pripor obtoženih. Zagovorniki, s katerimi je govoril Dnevnik, z odločitvijo višjega sodišča ob objavi informacije še niso bili uradno seznanjeni, pričakovati pa je zahteve za odpravo pripora. Pri Muzaferoviću je položaj drugačen, saj je vpleten še v druge kazenske postopke, iščejo pa ga tudi hrvaški organi.
Zovka ustrelila neznana storilca
Satko Zovko je bil ubit 29. novembra 2024 na Brdu v Ljubljani. Napadalca sta ga ustrelila, ko je sedel v avtomobilu, nato pa pobegnila. Policija neposrednih izvršiteljev umora doslej ni prijela.
Po obtožnici naj bi imel osrednjo vlogo pri načrtovanju likvidacije Dino Muzaferović. Tožilstvo trdi, da je umor načrtoval in organiziral ter da je sprva za Zovkovo smrt ponujal 150.000 evrov. Motiv naj bi bil povezan z drugim kazenskim postopkom v Bosni in Hercegovini. Tam Muzaferovića iščejo zaradi domnevnega umora moškega, ki naj bi policiji razkril njegove posle z drogo, Zovko pa naj bi v tej zadevi pričal.
Zovko naj bi pozneje verjel, da je spor z Muzaferovićem končan, zaradi česar naj bi tudi odklonil policijsko varovanje. Po prepričanju tožilstva pa je Muzaferović priprave na njegovo likvidacijo nadaljeval.
Po potrditvi izločitve dokazov je nadaljnja usoda obtožnice močno vprašljiva. Dnevnik poroča, da je tožilstvo ostalo praktično brez ključnih dokazov, na katerih je gradilo očitke zoper obtožene. Časnik je za dodatna pojasnila zaprosil tudi specializirano državno tožilstvo, ki se ob objavi informacije na odločitev višjega sodišča še ni odzvalo.
