Damijana Žišt
Senat višjih sodnikov je razveljavil sodbo zaporniku Michelu Stephanu, francoskemu državljanu libanonskih korenin, ki je kot doktor kemije nekoč delal na Kemijskem inštitutu. Lanskega oktobra je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi neuspelega napeljevanja k umoru ključne priče Iračana Alija H. R. R. obsojen na 16 let zapora, čemur bi sledil petletni izgon iz Slovenije. Na izrek sodbe se je skupaj s svojima odvetnikoma Gorazdom Fišerjem in Milanom Krstićem pritožil na višje sodišče. Višji sodniki so javno sejo opravili v začetku junija, danes pa je odvetnik Fišer prejel sklep višjega sodišča. Potrdil nam je, "da je višje sodišče sledilo določenim navedbam obrambe v pritožbi, zato je bila sodba razveljavljena in bodo mojemu klientu sodili znova". Katere pritožbene navedbe obrambe je višje sodišče upoštevalo pri razveljavitvi sodbe, javno ni znano. Obtoženemu bo na vnovičnem sojenju sodil isti sodni senat kot na prvem, ki ga je vodila okrožna sodnica Jasmina Ivančič.
V priporu naj bi bil koval novo zaroto
Znano je, da je bil Stephan konec leta 2017 v priporu na ljubljanski Povšetovi, in sicer zaradi napeljevanja k uboju bivšega sodelavca na inštitutu, dr. Janeza Plavca, in je bil kasneje zaradi tega obsojen na osem let zapora. Kazen prestaja v zaporu na Dobu. In prav v priporu naj bi bil koval načrt za likvidacijo kronske priče v primeru Plavec, Iračana Alija H. R. R. Njega je namreč najel, da bi umoril Plavca, vendar je Iračan njegov načrt razkril policiji, zato je bil Stephan aretiran. Ker je Stephan za kazenski pregon v zadevi Plavec krivil Iračana, naj bi bil v ljubljanskem priporu iskal morilca zanj. O svojem načrtu naj bi bil govoril priporniku Alenu Kraljeviću, s katerim sta si delila celico, nanj pa pritiskal, naj pripornika Mervana Šljivarja pregovori, da bi izkoristil svoje zveze zunaj zapora in našel nekoga za izvedbo umora. Šljivarja naj bi bil k iskanju likvidatorja nagovarjal tudi sam. A nobeden od njiju ni hotel sodelovati pri smrtonosnem načrtu, temveč sta Stephana prijavila policiji. Kraljević je policiji predal svoje obremenilne zapise o Stephanovih predlogih usmrtitve (škropljenje z živim srebrom, spustitev bojnega strupa skozi kukalo stanovanja ali ustrelitev), zraven pa tudi nekaj listov z obdolženčevimi zapisi. Da je bila pisava njegova, je potrdil sodni izvedenec.
Odvetnik verjel v razveljavitev sodbe
Obtožnico zoper Stephana je zastopala tožilka Ana Kirm. Po izreku sodbe na ljubljanskem okrožnem sodišču je novinarjem komentirala, da je z odločitvijo senata zadovoljna, hkrati pa se zaveda, da bo treba počakati na pravnomočnost sodbe, kar se ne bo zgodilo kmalu, glede na to, da je obtoženi očitke ves čas zanikal. Njegova zagovornika, odvetnika Milan Krstič in Gorazd Fišer sta v zaključni besedi predlagala, da sodišče njunega mandanta oprosti. Odvetnik Krstič je novinarjem dal danes vedeti, da verjame, da obsodilna sodba ne bo obstala. "Mora pasti, saj za obtožbe ni prav nobenih dokazov, zato lahko danes govorimo o konstruktu sodišča," je bil oster zagovornik Stephana, on pa odločitve sodnega senata ni hotel komentirati.
Navedbe obrambe na višjem sodišču
Kot je na višjem sodišču poudaril odvetnik Gorazd Fišer, je imela obramba v tem postopku težko delo, saj je šlo za besedo proti besedi. "Sodišče se je oprlo na izpovedi dveh drugih pripornikov, na zapise moje stranke, ki jih je Kraljević izvabil od njega, drugih dokazov pa v postopku ni bilo," je strnil vzroke za pritožbo in predlagal razveljavitev sodbe ter vrnitev postopka na prvostopenjsko sodišče, a pred drug sodni senat. Odvetnik je še izpostavil pomanjkljivo delo policije, ki da že v predkazenskem postopku ni preverila (ne)resničnosti navedb Kraljevića in Šljivarja, ki jih je sam označil za vsaj delno neverodostojne. Kraljević je namreč vztrajal, da je v določenem času delal po usmeritvah ali prošnjah policije, kar so tam zanikali. Odvetniku se je skrajno nenavadno zdelo tudi, da bi Stephan začel "plačanega morilca" iskati nekaj tednov po prihodu na Povšetovo in celo že prvi dan po premestitvi v sobo s Kraljevićem. "To je neverjetno in nelogično," je dal vedeti. Drugi Stephanov zagovornik Milan Krstič pa je znova poudaril, da kaznivega dejanja sploh ni bilo, saj da bi se moral za napeljevanje k nekemu dejanju tako imenovani naročnik dejansko srečati z bodočim storilcem. Česar pa v tej zadevi ni bilo. "Kakršnikoli drugi pogovori pa niso kaznivi," je bil kratek.
Že od prve aretacije vztraja, da je nedolžen.
Obtoženi vztraja pri svoji nedolžnosti
Do besede je prišel tudi obdolženi Stephan, ki je imel na sojenju na ljubljanskem okrožnem sodišču devet ur dolg zaključni govor. Že od prve aretacije vztraja, da je nedolžen, kasneje pa je navajal, da Kraljević in Šljivar lažeta in sta se mu z lažmi skušala le maščevati. Ko je na pritožbeni seji začel ponavljati v dveh postopkih že izrečene navedbe, tudi glede policista, ki je sodeloval v obeh preiskavah, ga je predsednica senata ustavila in opozorila, naj se drži pravega postopka. Po drugem opozorilu, pri čemer sta ga skušala na pravo pot usmeriti tudi zagovornika, pa so mu besedo odvzeli. Vidno razočaran se je Michel Stephan takrat vdal v usodo in se sam pri sebi hudoval, da pač ne ve, kaj naj drugega reče in kaj naj stori. "Nobenih prič ni bilo, nobenih dokazov, potem pa tako …"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
