Ameriški serijski morilec Gary Ridgway je 5. novembra 2003 stopil pred sodnika in priznal krivdo za umor 48 žensk. Moški, ki je več kot dve desetletji sejal strah na območju Seattla, je tako postal eden najbolj zloglasnih serijskih morilcev v ameriški zgodovini. Njegovo priznanje je pomenilo razplet ene najdaljših in najobsežnejših kriminalističnih preiskav v ZDA.
Ridgway, ki so ga mediji in javnost poimenovali Morilec z Zelene reke, je umore priznal v sklopu dogovora s tožilstvom. V zameno za sodelovanje je preprečil izrek smrtne kazni in pristal, da bo preostanek življenja preživel v zaporu brez možnosti pogojnega izpusta.
Zgodba se je začela julija 1982, ko so policisti v Zeleni reki južno od Seattla našli truplo 16-letne Wendy Lee Coffield. V naslednjih tednih so na istem območju odkrili še štiri trupla mladih žensk. Preiskovalci so hitro posumili, da za umori stoji ista oseba. Ridgway je za žrtve večinoma izbiral mlade ženske, med katerimi so bile prostitutke, ubežnice od doma in ženske, ki so živele v težkih življenjskih okoliščinah. Izkoriščal je njihovo ranljivost, saj je verjel, da njihov umor ne bo vzbudil velike pozornosti. Trupla je odlagal v reko, gozdove in na odročna območja.
Policija je leta preiskovala napačne sledi
Število žrtev je naraščalo, primer je dobival vse večjo medijsko pozornost, preiskava pa je postala ena največjih v ameriški zgodovini. Policisti so zaslišali na tisoče ljudi, zbirali dokaze in poskušali povezati posamezne primere. Kljub temu je morilec ostal na prostosti.
Gary Ridgway se je rodil leta 1949 v Salt Lake Cityju, večji del odraslega življenja pa je preživel v zvezni državi Washington. Delal je kot lakirnik tovornjakov, se večkrat poročil in na videz živel povsem običajno življenje. Preiskovalci so nanj posumili že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1984 so ga zaslišali, vendar niso zbrali dovolj dokazov za obtožnico. Ridgway je celo uspešno opravil poligrafsko testiranje, kar je preiskavo še dodatno otežilo. Tako je leta ostal na prostosti, čeprav se je njegovo ime redno pojavljalo na seznamih osumljencev.
Ključni preboj je prinesel šele razvoj forenzične tehnologije. V začetku tisočletja so preiskovalci ponovno analizirali stare biološke sledi. Naprednejše metode analize DNK so Ridgwaya neposredno povezale z več žrtvami. Policisti so ga aretirali 30. novembra 2001, skoraj dvajset let po odkritju prvih trupel.
Šokantno priznanje
Po aretaciji so tožilci Ridgwaya sprva obtožili štirih umorov, kasneje pa so dodali še tri obtožbe. Ker so preiskovalci verjeli, da je odgovoren za precej večje število umrlih, so mu ponudili dogovor. Če prizna vse umore na območju okrožja King in pomaga policiji poiskati posmrtne ostanke žrtev, tožilstvo ne bo zahtevalo smrtne kazni. Ridgway je ponudbo sprejel.
Na sodni obravnavi 5. novembra 2003 je pred sodnikom Richardom Jonesom oseminštiridesetkrat izrekel krivdo za umor prve stopnje z oteževalnimi okoliščinami. V izjavi, ki jo je prebralo tožilstvo, je Ridgway priznal, da je ubil toliko žensk, da je posamezne primere med seboj težko razlikoval. Ameriška javnost je priznanje pospremila z zgražanjem. Njegovo sodelovanje pa je preiskovalcem omogočilo, da so razrešili desetine primerov, ki so dolga leta ostali odprti.
Odločitev tožilstva, da Ridgwayu prizanesejo s smrtno kaznijo, je sprožila burne razprave. Del družin žrtev je menil, da si moški za toliko umorov zasluži smrtno kazen. Tožilci so na drugi strani zagovarjali nujnost dogovora, saj bi brez Ridgwayevega sodelovanja številni umori ostali neraziskani. Glavni tožilec Norm Maleng je poudaril, da so želeli družinam ponuditi odgovore na vprašanja, ki so jih mučila desetletja. Decembra 2003 je sodišče Ridgwaya obsodilo na 48 zaporednih dosmrtnih zapornih kazni brez možnosti pogojnega izpusta.
Zgodba se leta 2003 še ni končala. Februarja 2011 je Ridgway priznal še umor dvajsetletne Rebecce Marrero, ki je izginila leta 1982. Policisti so njene posmrtne ostanke našli konec leta 2010, sodišče pa mu je izreklo še eno dosmrtno kazen. Število umorov, za katere je pravnomočno obsojen, je tako naraslo na 49. Zločinec je sicer večkrat trdil, da je ubil še znatno več žensk, a preiskovalci teh trditev niso v celoti potrdili.
