Dovolj so robnik, luknja na cesti ali trenutek nepazljivosti in vožnja z električnim skirojem se lahko konča s hudimi poškodbami. Letos pa so se nesreče uporabnikov e-skirojev v Sloveniji že štirikrat končale s smrtjo. Lani med vozniki e-skirojev smrtnih žrtev ni bilo.
Na nevarnosti, ki spremljajo vse bolj razširjeno uporabo e-skirojev, so danes opozorili ob predstavitvi raziskave o vzrokih in posledicah nesreč z e-skiroji, ki jo je AMZS opravil v sodelovanju s partnerskimi evropskimi avtomobilskimi klubi. Ugotovitve raziskave so pospremili tudi s podatki slovenske policije, ki kažejo, da z vse večjo uporabo te oblike mikromobilnosti narašča tudi število nesreč.
Leta 2022 so jih policisti obravnavali 232, lani 307, letos pa do zdaj že 247. Leta 2022 se je hudo poškodoval 31 voznikov, lani 48, letos že 44. Posebej zgovoren je podatek, da je približno 70 odstotkov voznikov e-skirojev, udeleženih v nesrečah, te tudi povzročilo. Najpogostejši vzroki so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in vožnja po nepravilni strani.
Majhna kolesa ne odpuščajo napak
Raziskava AMZS in partnerskih evropskih avtomobilskih klubov je pokazala, da je med vzroki nesreč v petletnem obdobju na prvem mestu neprilagojena hitrost, sledita neupoštevanje pravil o prednosti ter nepravilna stran oziroma smer vožnje. Pri številnih nesrečah sicer ni mogoče verodostojno določiti zgolj enega vzroka.
Pomemben dejavnik tveganja je nepravilna uporaba prometnih površin. Konflikti nastajajo denimo pri vožnji po kolesarskih stezah v napačno smer. Še nevarnejša je vožnja tam, kjer e-skiroji niso dovoljeni. Na hitrih cestah jih je pri nas sicer mogoče videti le redko, se pa uporabniki občasno z e-skiroji vozijo med avtomobili na večpasovnih mestnih vpadnicah. Zaradi velikih razlik v hitrosti, slabše opaznosti in praktično popolne nezaščitenosti voznika je takšno početje zelo nevarno.
E-skiroji so zaradi svoje konstrukcije tudi precej manj stabilni, kot utegne sklepati uporabnik, ki se nanje postavi prvič. Majhna kolesa, ozka stojna površina in pokončen položaj voznika pomembno vplivajo na ravnotežje. Zlasti neizkušeni uporabniki težje ocenijo zavorno pot, meje stabilnosti, obnašanje skiroja v ovinkih in njegov odziv na manjše ovire.
Tveganje povečujejo še vožnja z eno roko, uporaba mobilnega telefona ali slušalk ter prevažanje predmetov, ki omejujejo gibanje ali vplivajo na ravnotežje. Prepovedana je tudi vožnja dveh oseb na enem skiroju. Dodatna teža podaljša zavorno pot ter spremeni stabilnost in vodljivost vozila. Policija med pogostimi kršitvami opaža tudi uporabo predelanih oziroma "odklenjenih" e-skirojev, ki lahko presežejo zakonsko dovoljeno hitrost 25 kilometrov na uro.
"Več kot polovica vseh ponesrečenih voznikov e-skirojev v času nesreče ni uporabljala zaščitne čelade, ki je za mladoletne do 18 let zakonsko obvezna, sicer pa priporočljiva za vse," opozarja Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Spremenila se je tudi starostna meja. E-skiro sme po novem v prometu voziti oseba, stara najmanj 15 let. Prej so ga lahko od 12. leta vozili tudi otroci s kolesarsko izkaznico.
Alkohol in skiro nevarna kombinacija
Posebno tveganje predstavlja alkohol, saj zmanjšuje prav sposobnosti, ki jih voznik skiroja zaradi njegove manjše stabilnosti najbolj potrebuje: ravnotežje, koordinacijo, hitro odzivanje in pravočasno zaznavanje nevarnosti.
Policija predvsem ob koncih tedna ugotavlja visok delež alkoholiziranih uporabnikov sredstev mikromobilnosti. Kako velik je lahko problem, kaže tudi švedska raziskava. Lani so alkohol ugotovili pri 43 odstotkih poškodovanih voznikov e-skirojev, ki so poiskali pomoč na urgenci, ponoči pa je bil delež še višji.
"Alkohol v kombinaciji z majhnimi kolesi e-skiroja pomeni skoraj zagotovo nesrečo. Enako nevarna je uporaba slušalk ali mobilnega telefona med vožnjo," opozarja Leskovar. Policija napoveduje nadaljnje poostrene nadzore, voznike pa poziva, naj uporabljajo kolesarske površine, ne vozijo po pločnikih in hitrost prilagajajo razmeram.
Da e-skiro ni igrača, poudarjajo tudi na Agenciji za varnost prometa. Njena direktorica Saša Jevšnik Kafol opozarja, da lahko zaradi majhnih koles, manjše stabilnosti in hitrosti do 25 kilometrov na uro že padci in trčenja povzročijo zelo hude posledice.
Na agenciji zato poleg zvišanja starostne meje zagovarjajo še obvezno uporabo čelade za vse uporabnike, osnovno usposabljanje za varno vožnjo, obvezno zavarovanje odgovornosti in učinkovitejši nadzor nad predelanimi oziroma "odklenjenimi" e-skiroji. Mlade o nevarnostih seznanjajo tudi v delavnicah Vozimo pametno in Varno z e-skirojem.
Tudi Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS, poudarja, da so e-skiroji lahko dobrodošla rešitev predvsem za krajše razdalje oziroma zadnji del poti, vendar le ob upoštevanju prometnih pravil in zavedanju tveganj. Med ključnimi priporočili so defenzivna vožnja, predvidevanje ravnanj drugih udeležencev, prilagojena hitrost, uporaba čelade ter vožnja brez telefona, slušalk in alkohola.
Pri e-skiroju je namreč voznik praktično brez zaščite. In kar je pri avtomobilu lahko le neprijeten udarec ob luknjo ali robnik, se lahko na dveh majhnih kolesih konča na urgenci.
