V Sloveniji so znova zaznali SMS-prevare, pri katerih se goljufi predstavljajo kot otroci ali drugi družinski člani in skušajo prejemnike prepričati, naj jim nakažejo denar. Združenje bank Slovenije opozarja, da storilci izkoriščajo predvsem čustveni odziv bližnjih in občutek, da je treba ukrepati čim prej.
Prevara se običajno začne s sporočilom z neznane telefonske številke. "Živjo, mama, to je moja nova številka" ali "Mami, izgubil sem telefon, piši mi na novo številko" sta primera sporočil, s katerimi skušajo goljufi vzpostaviti stik. Kot razlog za novo številko navedejo izgubljen ali poškodovan telefon.
Komunikacijo nato želijo preseliti na WhatsApp, Viber ali drugo aplikacijo za sporočanje. Kmalu sledi prošnja za finančno pomoč. Goljuf lahko trdi, da zaradi težav s telefonom trenutno nima dostopa do spletne banke in zato ne more plačati računa, ali pa potrebuje denar za nakup novega telefona. Žrtvi posreduje podatke bančnega računa, ki je pod nadzorom goljufov, v nekaterih primerih pa zahteva nakup predplačniških oziroma darilnih kartic.
Najprej pokličite otroka na njegovo staro številko
Eden od pomembnih opozorilnih znakov je ustvarjanje občutka nujnosti. Združenje bank Slovenije svetuje, naj prejemniki na takšna sporočila z neznanih številk ne odgovarjajo in komunikacije ne nadaljujejo.
Pred nakazilom denarja ali posredovanjem občutljivih podatkov se ustavimo in preverimo, s kom dejansko komuniciramo
Pred kakršnimkoli nakazilom je treba preveriti identiteto pošiljatelja. Otroka oziroma drugega družinskega člana je najbolje poklicati na telefonsko številko, ki jo že poznamo in ji zaupamo. Prav tako na podlagi takšnih sporočil ne smemo posredovati podatkov o plačilnih karticah, spletni banki, gesel ali drugih občutljivih podatkov.
Če je posameznik denar že nakazal ali posredoval finančne podatke, Združenje bank Slovenije svetuje, naj čim prej stopi v stik s svojo banko ali hranilnico.
Spletni goljufi ciljajo tudi na podjetja
Podobne tehnike socialnega inženiringa niso omejene na posameznike. Tarče so tudi podjetja in organizacije, predvsem računovodstva in zaposleni, ki imajo dostop do finančnih podatkov ter poslovne komunikacije.
Po podatkih, predstavljenih na skupnem seminarju SI-CERT in slovenske policije ter povzetih v sporočilu Združenja bank Slovenije, je policija od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij, skupna škoda pa je presegla 167 milijonov evrov.
SI-CERT in policija zato pripravljata brezplačni spletni seminar Spletne goljufije, ki ciljajo na računovodstva. Obravnavali bodo aktualne načine delovanja napadalcev ter konkretne primere, med drugim direktorske prevare, vrivanje v poslovno komunikacijo, zlorabe e-bančnih računov in napredne napade z lažnim predstavljanjem oziroma phishingom.
Osrednje priporočilo ob poskusih spletnih goljufij ostaja preprosto: pred nakazilom denarja ali posredovanjem občutljivih podatkov se ustavimo in preverimo, s kom dejansko komuniciramo.
