Brina Kerič
Občina Črna na Koroškem je prejela naziv "Najuspešnejša podeželska skupnost Slovenije 2026" in kot prejemnica sodeluje na Evropskem natečaju EV!RA - Evropska nagrada za obnovo vasi. Žirijo so prepričali z močno povezanostjo lokalnega prebivalstva, skrbjo za socialne skupine, iskanjem razvojnih priložnosti ter ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, županja Romana Lesjak pa je dejala, da so tega dosežka zelo veseli.
Najboljši bodo znani poleti
Društvo za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto razpiše Nacionalni natečaj za najuspešnejšo podeželsko skupnost. Letošnji, četrti zapored, je potekal pod sloganom "Vsi različni. Vsi povezani". Na nacionalni natečaj se je prijavilo pet skupnosti. Komisija si je v prvih dveh tednih tega leta ogledala štiri skupnosti -Krajevno skupnost Sorica, Občino Črna na Koroškem, skupina vasi Pliskovica, Kosovelje in Veliki dol ter vas Starošince. Ena skupnost je od natečaja odstopila. Za leto 2026 je na podlagi obsežne prijave in predstavitve slovenski ocenjevalni komisiji ta naziv prejela Občina Črna na Koroškem, ki je tako postala tudi slovenski predstavnik na evropskem natečaju. Ta teden jih je obiskala evropska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali člani ARGE. Predstavniki črnjanske občine pa so skupaj z vsemi pomembnimi sodelujočimi iz kraja - osnovno šolo, vrtcem, CUDV, PGD Črna, Geoparkom Karavanke, mladimi, predstavniki društev - članom komisije predstavili kraj, infrastrukturo, podeželje, rezultate popoplavne obnove, dosežke in načrte. Ocenjevalci so se seznanili z utripom v občini, sicer pa se za evropsko nagrado poteguje 25 krajev iz 12 držav, najboljši pa bodo znani poleti. "Tekmovanje je za nas zelo pomembno, saj želimo pokazati, kako je naš kraj različen, tudi po zaselkih, ampak vseeno izredno povezan," je dejala županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.
Verjamejo, da so se prikazali v dobri luči
Komisijo so zato popeljali tudi v Toplo, Koprivno in Javorje, županja pa je med drugim izrazila hvaležnost vsem, ki skrbijo za različne aktivnosti, dogajanje in povezanost ljudi na podeželju. Predstavili so tudi legendo o kralju Matjažu, prikazali posledice poplav avgusta 2023 in opisali potek reševanja, pomena skupnosti, medsebojne pomoči občanov v času katastrofalnih poplav, nenazadnje pa jim na terenu pokazali tudi potek popoplavne sanacije. Komisiji so približali tudi delovanje Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna, pozabili pa niso niti na turistično in kulinarično ponudbo občine. "Verjamem, da smo se prikazali v dobri luči, predvsem v tem, da smo zelo povezana skupnost in da ne zapostavljamo nikogar ter da v ospredje postavljamo predvsem človeka," je dodala županja.
Kot je poudarila, se občina na takšne razpise prijavlja, saj s tem prispeva k prepoznavnosti Črne. Dodaja, da si želijo postati prepoznavna gorsko-turistična destinacija, ki je po eni strani adrenalinska, po drugi pa mirna. Da so videli veliko, je dejal član mednarodne ocenjevalne komisije Hubert Trauner iz Spodnje Avstrije, ki ima tudi sam izkušnjo s poplavami, zato še posebej razume pomen medsebojne pomoči v lokalni skupnosti. "Zame osebno ni toliko pomembno, kako veliko je mesto ali kraj ter koliko ljudi živi nekje, pomembno je sodelovanje med ljudmi. Tudi manjša mesta in kraji lahko delajo velike in pomembne stvari. To je najbolj pomembno in tudi glavni namen Evropske delovne skupnosti za razvoj podeželja in obnovo vasi ARGE," je dejal. "Črna je oddaljena, a ima vse niti v svojih rokah. To se kaže tako v prostovoljstvu, kot v povezanosti vseh zgodb okrog poplav, tudi v svojih inovativnih zgodbah preko gradnje domovanj za mlade družine. Verjetno je k temu pripomogel tudi dolgotrajen mandat vizionarske županje, ki strumno vodi in sodelovanju povabi vse od znanstvenikov do olimpijcev," je o Črni povedala Vesna Erhart iz Društva za razvoj slovenskega podeželja. Da je namen tovrstnih natečajev predstaviti uspešne skupnosti in njihove inovativne prakse, s tem pa tudi Evropi pokažemo, kaj velikega znamo pri nas, je dodala. Z vsakoletnim natečajem iščejo skupnosti, ki imajo celosten pristop k razvoju. Doslej so bili nacionalni zmagovalci natečaja za najuspešnejšo podeželsko skupnost Brda, Ljubno in Mala Nedelja.
