Nejc Strojnik
Kulturni center na Ravnah, ki nastaja na mestu v poplavah uničene stare stavbe, bo jeseni dobil končno podobo. Občina in bodoči upravljavci ob tem napovedujejo tudi precej drugačen način delovanja: prostor naj bi živel vsak dan, ne le ob večernih predstavah in prireditvah. Uradno odprtje je predvideno 12. oktobra, ob krajevnem prazniku, ko se bodo v program povezala ravenska kulturna društva, dogajanje pa bo trajalo ves teden.
Gradnja novega kulturnega centra je posledica avgustovskih poplav leta 2023, ki so stari objekt tako poškodovale, da ga je bilo treba porušiti. Na istem mestu zdaj nastaja nadomestna gradnja, vredna nekaj manj kot šest milijonov evrov. Država projekt sofinancira v okviru popoplavne sanacije, vseh stroškov pa ni priznala, med drugim dela zunanje ureditve in opreme. Občina bo zato morala zagotoviti dodatna sredstva. Po besedah župana Tomaža Rožena bo njen vložek znašal okoli 600 tisoč evrov, približno 400 tisoč evrov pa predstavlja delež Eko sklada.
Od abonmajev do domače kulture
Novi objekt bo upravljal Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, ki ga vodi Dejan Pandel. Občina je k snovanju programa in strategije kulture povabila tudi Tilna Hudrapa, mednarodno uveljavljenega glasbenika, organizatorja in domačina. Sodeloval bo pri pripravi strategije kulture za obdobje 2027–2032 ter programske sheme novega centra. Pandel pravi, da so kulturna društva po poplavah znala stopiti skupaj in v začasnih razmerah ohraniti kulturno življenje v kraju. Prav ta izkušnja jih je po njegovih besedah dodatno povezala. "Cilj ni bil zgolj zgraditi novega kulturnega centra, temveč ustvariti vsebine, zaradi katerih bo ta prostor zares zaživel," je poudaril. Zavod že pripravlja novo grafično podobo, spletno stran z možnostjo nakupa vstopnic, rezervacijami in spletnimi plačili, v objektu pa bo tudi kartomat.
Program za sezono 2026/2027 je v veliki meri že nastavljen. V gledališkem abonmaju med drugim napovedujejo predstave Nune v akciji, Zadnja večerja, Županova Micka in Balada o trobentinu in oblaku. Glasbeni program bo segel od Katalene do Tjaše Fajdiga in Kvatropircev, v klasičnem abonmaju pa napovedujejo simfonični orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter evfonista Nejca Merca. Poseben poudarek bodo namenili otrokom, mladim in družinam, načrtujejo še družinski, mladinski, seniorski in izbirni abonma. Pomemben del nove zgodbe bo sodelovanje z domačimi društvi in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti. Pandel je napovedal dogodke, kot so Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin, regijsko srečanje otroških gledaliških skupin ter srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. V sodelovanju s šolami in vrtci želijo več prostora nameniti tudi domači kulturi, ljudskemu izročilu, folklori in tradicionalnim pesmim.
Eden vidnejših vsebinskih premikov je tudi vključitev Tilna Hudrapa, ki bo sodeloval pri pripravi kulturne strategije in programske sheme novega centra. Sam je poudaril, da se je v projekt vključil izključno zaradi kulture. Čeprav ga javnost najbolj pozna po delovanju v alternativni glasbi in na mednarodni metalski sceni, je opozoril, da je njegova kulturna pot precej širša: začel je v mladinskem pihalnem orkestru, nato postal član Pihalnega orkestra železarjev Ravne in že kot otrok nastopal v tujini. Njegova vizija presega klasično predstavo kulturnega centra kot dvorane za občasne prireditve. Novi center vidi kot odprt prostor za gledališče, glasbo, literaturo, poezijo, likovno umetnost, film, razstave, otroške programe, društva, starejše, mlade, gibalno ovirane ... Napoveduje čezmejno povezovanje in prihod mednarodnih ustvarjalcev. Ravne po njegovem ne smejo ostati zaprte v lokalni okvir, temveč lahko postanejo kulturno središče, kamor se bodo obiskovalci vračali iz vse regije in tudi od drugod.
Kulturni center kot vsakodnevno stičišče
Izpostavil je tudi potrebo, da se v Ravne vrne kakovostna filmska ponudba. Občina kina nima že več kot dve desetletji, zato bo eden od ciljev tudi razvoj avdiovizualnega programa oziroma rednih filmskih projekcij. Center naj bi postal, kot pravi, kulturni hub, prostor vsakodnevnega druženja, debat in ustvarjanja. Veliko vlogo pa bodo še naprej imela lokalna kulturna društva. Predsednica zveze Valentina Slemnik je poudarila, da je kulturni center društvom v vmesnem obdobju zelo manjkal. Številni zbori, gledališke, folklorne in druge skupine so ostali brez vaj, srečanj in kakovostnega odra, zato so gostovali po šolah, telovadnicah in drugih ustanovah. Želi si, da novi objekt postane tudi dom domačih kulturnih društev, čeprav bodo vanj prihajali ustvarjalci iz Slovenije in tujine. Posebej pomemben se ji zdi za otroke in mlade, ki naj bi ga prepoznali kot prostor ustvarjanja, srečevanja in kulturne vzgoje.
Nova dvorana bo imela približno 300 sedežev, medtem ko jih je bilo v starem objektu 186. Poleg velike dvorane bodo v centru še mala dvorana, galerija, avla za manjše dogodke in razstave, terasa ter prostori za JSKD, društva in kulturne sodelavce. Hkrati poteka tudi obnova sosednjega glasbenega doma, kjer ima prostore Pihalni orkester železarjev Ravne. Da bi v novi kulturni center privabili čim več ljudi, občina in ZKŠTM napovedujeta posebno gesto: občani naj bi prejeli neprenosljiv bon v vrednosti 20 evrov, ki ga bodo lahko porabili za obisk kateregakoli kulturnega dogodka.
