Bojan Bauman
Rok Drakšič je pri 32 letih mlad trener juda. Splet okoliščin je botroval njegovi odločitvi, da kariero uspešnega judoista (med drugim je bil evropski prvak v kategoriji do 73 kilogramov) zamenja s trenersko. Uvod se je končal sanjsko, saj sta se ob osamosvojitvi izpod tutorstva Marjana Fabjana z Adrianom Gombocem v Tel Avivu takoj okitila z naslovom evropskega prvaka. Nadaljevanje je bilo manj uspešno - na začetku tedna je Gomboc z nastopi v Tokiu končal v tretji borbi. Njegov drugi varovanec iz kluba Bežigrad, kjer je Drakšič trener, je bil neuspešen v uvodnem nastopu.
"Martin je imel ugoden žreb, lahko bi naredil več. Odločila je ena njegova napaka. Adrian na največjih turnirjih ni več med nosilci in je naletel na že dve leti nepremagljivega Japonca Marujamo. To je realnost. Od obeh smo pričakovali več," po slabem izplenu svojih varovancev razmišlja Drakšič.
Kaj trenutno manjka Gombocu do vrhunskosti? "Potrebuje še nekaj specifičnega znanja. Po osvojitvi naslova evropskega prvaka in po poškodbi, ki ga je takoj zatem zaustavila v razvoju, se sedaj spet dviguje. Pri rezultatih se to še ni poznalo, saj so mu bili na poti najmočnejši nasprotniki, hkrati se je proti njemu obrnilo še kaj drugega. Sedaj si bomo vzeli čas za razmislek, potem se bomo pobrali in delali naprej," odgovarja Drakšič.
Gomboc in Drakšič sta dolgo obdobje preživela skupaj kot borca, sedaj se je moral njuni odnos spremeniti. Ali to spremembo trener ocenjuje tudi kot slabost, slabo popotnico pri zagnanem delu? "Povsod je mogoče poiskati prednosti in slabosti, sam pa poskušam zmeraj pobrati samo dobre stvari. Oba tačas še rasteva - on kot tekmovalec, sam kot mladi trener. Sedaj je nekaj slabe volje, saj manjkajo rezultati. S treningom se bo vse vrnilo," išče optimizem Drakšič.
"Povsod je mogoče poiskati prednosti in slabosti, sam pa poskušam zmeraj pobrati samo dobre stvari"
