Ko slišiš "Kdor ne skače, ni Sloven'c" sredi tujega mesta, ti postane jasno; življenje se počasi, a zanesljivo vrača v stare tirnice. Slovenci tokrat resda niso ravno preplavili Katovice, a nekaj sto v zeleno oblečenih navijačev si je po starem običaju našlo pivnico, jo zavzelo in jo neuradno poimenovala slovenska hiša. In tam je bila čaga, žur, gauda, kakor hočete. "Ija ija ija o" vzkliki so bili pomešani med skladbe "Slovenskega naroda sin", "Ti moja rožica", "V dolini tihi" in kar je še teh ponarodelih. Neuglašen mešani pevski zbor s spremljavo harmonike in bobna, ki je stresal ulico, kot bi usekala bomba, je že ogreval glasilke, pa čeprav številni člani še niti kart niso imeli v žepih.
"100 evrov hočejo, barabe," je napad na celodnevne vstopnice taktično pripravljal Korošec, bojda sosed Adija Urnauta. "Najbolje bi bilo, da bi mi med tekmo Poljakov dali mikrofon in jih pozvali, naj nam karte prodajo," je ugotavljal Peter Možič, ki je v zadnjih dneh dobil nešteto mejlov s prošnjami za vstopnice ali prevoze: "Jaz sem vsem rekel; vi samo pridite. Bomo že kako. Še vedno smo!"
Hja, takšna romanja so za marsikoga mala malica, le ena v mnogi vrsti tovrstnih ekspedicij. Simon Ranfl iz Moškanjcev hiti naštevati, kje vse je bil – od nogometnega SP-ja v Južni Afriki, za katerega je vstopnico dobil pod zamaškom kokakole, do malodane vseh mogočih rokometnih tekmovanj, naslednji vikend bo že v Belgiji na kolesarski dirki. No, zdaj že dela korak naprej – kot zdravnik se želi prebiti v rokometno ali odbojkarsko reprezentanco, morda celo v olimpijsko. Med sprehodom do slovenske hiše nam Poljaki, po svoji stari navadi iz nekih drugih časov, ponujajo vse mogoče – poslikava obraza stane dobra dva evra, zastavica tri. Ampak – slovenski navijači so itak že opremljeni.
Še najbolj med njimi, jasno, Aleksander Javornik. Kot je na košarkarska prvenstva nosil s seboj repliko Eurobasket pokala, ima tokrat repliko odbojkarske lovorike. "Imel sem ga pripravljenega že pred dvema letoma," pove Javornik in prizna, da ima tudi v novih, pokoronavirusnih časih stare težave: "Še vedno so težave, ko pokal skušamo prinesti v dvorano. Pač iz nevoščljivosti. Saj smo videli provociranje Poljakov, ko niso hiteli dati prave himne gor. A fanti iz vseh vasi so premagali svetovne prvake. Kaj to pomeni? Da srce premaga vse!“
S takšno globoko popotnico se je približno tisoč navijačev – tako je ocenil Javornik – odpravilo na finalno tekmo v dvorano Spodek, hram poljske odbojke. Ki je vsaj v soboto po četrtem zaporednem porazu Poljske proti Sloveniji na evropskih prvenstvih izgubil del svojega renomeja.
