V otroštvu se je še lovil, kolebal med različnimi športi in kazalo je, da se bo posvetil atletiki, natančneje skoku v višino. Pa ga je nekega dne mama pripeljala na mariborsko OŠ Bojana Ilicha, naj se pri Petru Možiču, že takrat znanemu lovcu na mlade talente, preizkusi še v odbojki. Možič in možic sta se zadeve lotila celostno, v razvoj sta vključila celo mariborskega otropeda. In kaj je nastalo? Danes je Alen Pajenk eden ključnih členov dvakratnih evropskih podprvakov, ki gredo nocoj ob 20.30 po zlato. Še več; na tem prvenstvu je med najbolj konstantnimi členi čete Alberta Giulianija. Kljub množici izjemnih lastnosti na terenu, pa jih ima Pajenk še več izven igrišč. S svojim permanentnim nasmeškom in dobrodušnostjo je Mariborčan vedno razpoložen za čvek z novinarji in enako je bilo tudi po tekmi proti Poljski. Čeprav so odbojkarji le še s težavo stali na nogah in so komaj čakali, da gredo v slačilnico, se Pajenk za bralce Večera vselej ustavi. Takole je strnil vtise ...
Alen, a je polfinalno tekmo prelomila podaljšana igra v drugem nizu in psihološko vojno prevesila na vašo stran?
"Na koncu tega niza smo bili res bolj zbrani. To nam je seveda dalo veter v jadra. Ko smo dobili ta niz, so poljski navijači začeli popuščati, mi pa smo slišali naše. Takrat smo še bolj stisnili, dvignili smo se. Videli smo, da se s Poljaki da igrati. Začeli smo verjeti vase, v našo zmago, v finale. Stisnili smo na plin in pripeljali tekmo do konca."
To je bila živčna tekma, na robu incidenta, z neštetimi videopregledi … Kako ste doživljali to s čustvi nabito tekmo?
"Zelo težko je bilo. Ti videopregledi … Nikakor ga nismo uspeli dobiti. Govorili smo si, da karkoli se zgodi, gremo naprej. Razmišljali smo le še o naslednji zaključni žogi, o naslednjem napadu."
Pred tako bučno dvorano najbrž že dolgo niste igrali?
"Mislim, da nazadnje na domačem evropskem prvenstvu. Je bilo pa tudi tu odlično. Mi poljske navijače obožujemo. Za to živimo. Upam, da bo še več takšnih tekem."
Kako si človek po takšni tekmi odpočije in pripravi na finale?
"Po takšni tekmi človek ne more kar takoj zaspati. Ogledali smo si drugi polfinale po televiziji in se poskušali čim bolj pomiriti in regenerirati do finalnega večera."
Ste imeli kakšno posebno željo za nasprotnika v finalu?
"Ne, na tem zaključnem turnirju so štiri res vrhunske ekipe. In tudi za zmago proti komurkoli je treba igrati vrhunsko."
Vaš tretji finale na zadnjih štirih evropskih prvenstvih oziroma v zadnjih šestih letih govori, da pri vaših uspehih več ne gre za naključja …
"Jah, glejte; če smo bili malce slabši v tistem uvodnem delu na začetku prvenstva, zdaj stopnjujemo formo. Upam, da bomo zvečer še boljši."
Cilj je zlato, v tretje pa gre bojda rado …?
"Ja, zdaj smo v finalu. Zdaj je treba preskočiti le še zadnjo stopničko. Naredili bomo vse od sebe, da bomo to tudi storili."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
