Pobudniki z referendumom torej niso uspeli z dovolj glasovi zavrniti parkirnega odloka, ki ga je ljubljanski mestni svet sicer umaknil. Za uspeh referenduma bi morali doseči zavrnitveni kvorum. To pomeni, da bi morala proti odloku glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da bi se proti odloku iztekla najmanj petina vseh volivcev. To bi ob 227.248 volilnih upravičencih pomenilo okoli 45.500 volivcev. Po zadnjih podatkih je bilo veljavnih glasovnic 42.916. Od tistih, ki so glasovali, se jih je 93,96 odstotka (40.324 glasov) izreklo proti parkirnemu odloku, 6,04 odstotka (2592 glasov) jih je bilo za.
Občinska volilna komisija bo sicer k preštetim glasovom z nedeljskegaa glasovanja in s predčasnega glasovanja, ki se ga je med torkom in četrtkom udeležilo približno 4600 volivcev, prištela še glasove po pošti. A ni pričakovati, da bi spremenili izid referenduma.
V referendumski kampanji je sicer sodelovalo šest organizatorjev, vsi so se se izrekali proti parkirnemu odloku - stranke Glas za otroke in družino, Levica, Vesna, Piratska stranka in Mi, socialisti! ter fizična oseba Klemen Fajs, sicer predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano, ki je bila pobudnik referenduma. Mestna občina Ljubljana v kampanji ni sodelovala.
Levica: To je nezaupnica županu Jankoviću
Na zgodovinskem referendumu v Ljubljani so prebivalke in prebivalci z več kot 40 tisoč glasovi proti zavrnili županovo prometno politiko. Referendum sicer zaradi nedoseženega zavrnitvenega kvoruma ni uspel, a rezultat kljub temu predstavlja nezaupnico ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, so zvečer sporočili iz stranke Levica.
Parkirni odlok je po mnenju pobudnikov referenduma postal simbol vsega, kar je pri vodenju Ljubljane narobe. "Ne gre le za referendum o parkiranju, gre za referendum o načinu odločanja v mestu," so v civilni iniciativi poudarili v petek, tik pred začetkom referendumskega molka.
Civilna iniciativa: Rezultat referenduma ni konec naše zgodbe
V Civilni iniciativi za Ljubljano poudarjajo, da rezultat referenduma o parkirnem odloku ni konec njihove zgodbe, temveč začetek prebujanja Ljubljane, pogovorov o vodenju mesta, začetek povezovanja ljudi. Napovedujejo, da bodo v prihodnjih mesecih zahtevali, da o največjih projektih odločajo ljudje. "Naše delo se šele začenja," poudarjajo.
Predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano Klemen Fajs je ocenil, da so številni volivci, ki so se izrekli proti parkirnemu odloku, županu Zoranu Jankoviću pokazali, da se ne strinjajo z njegovim vodenjem mesta. Izrazil je prepričanje, da bi se referenduma udeležilo več ljudi, če ne bi bil izveden na vrhuncu poletnih počitnic.
"Od župana lahko zahtevamo, da preneha z uvajanjem parkirnih režimov v soseskah, kot so Rudnik, Galjevica, Bilečanska ulica," je poudaril Fajs. Referendum da ni bil nikoli edini cilj iniciative, "bil je začetek prebujanja Ljubljane, pogovorov o tem, kako se vodi naše mesto, začetek povezovanja ljudi, ki čutijo, da je Ljubljana vse dražja in tuja in da se v njej odloča brez njih".
Po Fajsovih besedah je v zadnjih tednih na tisoče Ljubljančanov povedalo, da se z vodenjem mesta ne strinja. "Ljudje zahtevamo naš sedež pri oblikovanju politik in ne nameravamo samo pasivno spremljati diktat oblasti, ki službi diktatom kapitala in ne potrebam svojih prebivalcev," je dejal.
V prihodnjih mesecih bodo zato zahtevali, da tudi o drugih perečih tematikah v Ljubljani, kot so kanal C0, parkirna hiša in sežigalnica, svoje povedo ljudje. "Projekti, ki bodo zaznamovali naslednja desetletja bivanja v mestu, se ne morejo in ne smejo zgoditi s podpisi birokratov in politikov. Ne bomo pustili, da se Ljubljana pretvori v investicijsko mesto duhov brez duše," tako Fajs.
Zdaj rumeni karton, jeseni morda rdeči
Rumeni karton, ki so da izrekli županu Jankoviću, po njegovih besedah ni nikoli pomenil samo parkiranja, ampak je simbol odgovornosti aktivnih prebivalcev, da oblasti jasno povedo, kadar ravna narobe, in od nje zahtevajo spremembe. "Civilna iniciativa ni podaljšek nobene politične stranke. Naša zvestoba je zvestoba Ljubljani, ljudem, ki v njej živimo." Iniciativa bo tudi v prihodnje opozarjala na odločitve, ki škodijo mestu, ne glede na to, kdo jih sprejema.
"Naše delo se s tem šele začenja. Vprašanje pa je bilo in ostaja - kdo odloča o Ljubljani - en človek ali prezrti delovni ljudje tega mesta? Mi verjamemo, da mora Ljubljana pripadati svojim prebivalcem," je poudaril Fajs in pozval prebivalce k aktivnemu ravnanju in tudi vključitvi v Civilno iniciativo za Ljubljano.
Spomnil je na jesenske lokalne volitve, ko bodo Ljubljančani in Ljubljančanke spet odločali. "Takrat ne bomo več govorilo o enem odloku, ampak o smeri razvoja mesta. Rumeni karton je bil opozorilo, jeseni pa bomo lahko pokazali tudi rdečega."
Civilna iniciativa za Ljubljano po Fajsovih besedah za zdaj sicer še ni resno govorila o možnosti morebitnega sodelovanja na letošnjih lokalnih volitvah, vsekakor pa bodo sodelovali na ravni četrtnih skupnosti.
Organizatorji so Ljubljančane in Ljubljančanke lahko nagovarjali do petka opolnoči, nato pa je nastopil referendumski molk. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve in javno upravo je prejela tri obvestila o domnevnih kršitvah molka. Za dve obvestili se je izkazalo, da ne gre za kršitev, inšpektorat za notranje zadeve pa obravnava eno zadevo, za katero obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka v televizijskem programu, so navedli na ministrstvu.
Referendum o parkirnem odloku je bil tretji občinski referendum po letu 2000 in prvi, ki ga je sprožila obsežna akcija zbiranja podpisov občanov. V Civilni iniciativi za Ljubljano so jih s pomočjo somišljenikov zbrali nekaj več kot 14.000. Čeprav je Mestna občina Ljubljana odlok umaknila, so v civilni iniciativi pri referendumu vztrajali, saj je bil umik po njihovem prepričanju pravno sporen. Na ustavno sodišče so vložili tudi pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o umiku parkirnega odloka.
