Med najbolj "atraktivnimi prizori" posledic, ki so jih za sabo pustile poplave avgusta 2023, je bila poleg nagnjene nove hiše mlade družine v naselju Struge v občini Luče še razpolovljena hiša, ki je stala ravno nasproti "poševne" hiše. Njena lastnica Irena Kosmač je, kot vsi v tej izjemni ujmi, naključju in sreči pripisala, da je ostala živa. Še vedno pa nima svojega doma, čeprav sta od ujme minili dve leti in pol. Polovico hiše, ki je še stala, so takoj po poplavi porušili do konca, iz nje praktično ni mogla vzeti niti ene, morda še vedno uporabne reči. Večina ljudi, ki so pristali na seznamu za preselitev, je ali še bo iz svojih hiš lahko pobrala vse, kar se bo dalo.
Še večja težava pa je, da Irena sedaj dejansko nima niti stalnega naslova. "Po poplavi sem bivala v turističnem apartmaju. Sčasoma smo morali apartma, ki ga je prej plačevala država, začeti plačevati sami. Kar nekaj pokojnin sem dala za najemnino, zato sem prosila občino za kakšno drugo rešitev. Ko si je mlad par kupil drugo nepremičnino in se preselil iz začasnega kontejnerja, ki stoji ob vstopu v Luče, sem se vanj lahko preselila jaz in si tako znižala stroške najema," je opisala. Trenutno tako še biva v Lučah. Ne bo pa mogla ostati v kraju, v katerem je živela od otroštva. Ne le v domačem kraju, niti v domači občini ni našla primerne zemlje, kjer bi si lahko postavila nov dom. A kot da to še ni dovolj, se močno zatika tudi pri ureditvi dokumentacije za novogradnjo na lokaciji za nadomestitveno gradnjo v občini Nazarje. "Kogarkoli kaj vprašam, kdaj bodo papirji, nihče nič ne ve," je že precej obupano dejala.
"Kogarkoli kaj vprašam, kdaj bodo papirji, nihče nič ne ve"
Dom ji pomeni več kot denar
Kot večina prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki so se ali se še bodo po poplavi morali preseliti, je tudi sama s strani države prejela izplačilo za svojo uničeno nepremičnino. "Zdaj mi ta denar leži na banki in izgublja vrednost, ker ne morem graditi. Ampak dejansko mi denar ne pomeni nič v primerjavi s tem, da sem izgubila dom. Tam sem imela še vrt, sadovnjak, podobnega prostora za ta denar ne moreš dobiti. Sploh pa ne sedaj, ko se v dolini že stare hiše, v katere moraš še ogromno vložiti, prodajajo po 300 tisoč evrov."
Po dveh letih in pol selitev in čakanja, volja pojenja. "Lažje bi bilo, če bi bila stara kakih 30 let in v službi. Tam bi gotovo beseda dala besedo in bi lažje dobila pomoč. Ko si upokojen, te nihče več ne 'povoha'," razmišlja. Vse, kar je v 40 letih dela vložila v hišo v Strugah, da jo je lično uredila, je odnesla ena viharna noč. "Sedaj nihče, ki se mimo pelje, niti ne ve, da je tam nekoč stala hiša z vrtom, sadovnjakom. Lepo sem imela urejeno, sorodnike sem imela okoli. To je bil moj dom," nostalgično doda.
Sama se v medijih ne želi več izpostavljati. Ker je ne nazadnje razočarana tudi nad tem, da je medijska pozornost tako hitro usahnila. Zakaj na gradnjo novega doma čaka tako dolgo, smo vprašali Službo vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih, ki jo vodi državni sekretar Boštjan Šefic. Kot je opisal, gre pri nadomestitvenih zemljiščih v Nazarjah, kjer si je bodoči dom izbrala naša sogovornica, za specifičen primer. Gre namreč za večje območje načrtovane gradnje, na katerem je predvidena gradnja šestih nadomestitvenih objektov, nasproti njih pa se izdeluje prostor še za možnost drugih gradenj, zato je smiselna hkratna gradnja gospodarske javne infrastrukture. Podlaga za nadomestitvene gradnje, do katerih so upravičeni le poplavljenci, sta dve lokacijski preveritvi Pod Slatino 1 in Pod Slatino 2; za eno je bil sklep občinskega sveta sprejet že decembra lani, za drugo lokacijo bo to storjeno v kratkem. "Nasproti teh objektov se izdeluje še en podroben občinski prostorski načrt, ki ni namenjen nadomestitvenim objektom. Zato, predvsem pa zaradi obsežnega komunalnega opremljanja je morala občina naročiti posebno projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, da je lahko jasno razmejila nadomestitvenim objektom pripadajoče stroške in ostale stroške," je natančneje pojasnil Šefic.
Gradbena dovoljenja čez dobra dva meseca
Olajšanje je vsaj, da bodo lahko tako naša sogovornica kot preostalih pet poplavljencev prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt podali sočasno z vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo komunalne infrastrukture. "Občina in posamezniki bodo vlogo za gradbeno dovoljenje lahko podali takoj, ko bo parcelacija izdelana in zemljišča kupljena (zemljišča za gradnjo javne infrastrukture bo kupila občina). Z vidika posameznika je zadeva časovno zahtevnejša, z vidika premišljene rabe prostora in ekonomičnosti pa zagotovo racionalna," je poudaril Šefic. Po trenutnih napovedih naj bi poplavljenci za območje Pod Slatino gradbena dovoljenja dočakali konec aprila oziroma v začetku maja. Tisti, ki se bodo odločili za montažne hiše, bodo najverjetneje še letos, po treh letih negotovosti, le dočakali nov dom, Irena pa s tem tudi nov stalni naslov.
