Rozmari Petek
Kmalu po 20. uri je bilo jasno, da Matija Kovač ostaja župan Celja, vodil je s skoraj 60 odstotki pred drugouvrščenim Bojanom Šrotom. Po skoraj 75 odstotkih preštetih glasovnic je Kovač imel že dobrih 64 odstotkov podpore, Šrot malo manj kot 30 odstotkov. Razmerja se do konca štetja nisi več veliko spreminjala. "Okrepiti želimo sistem izobraževanja, zgraditi številna stanovanja in hkrati ves čas omogočati tudi razvoj gospodarstva. Celje je eno pomembnejših regionalnih središč v Sloveniji in to vlogo bo v naslednjem mandatu zagotovo še okrepilo. Za nas pa vedno znova ostajajo na prvem mestu stik z ljudmi, odprtost, vključevanje vseh, ne glede na generacijo ali lokacijo njihovega bivanja. To bo naše vodilo pri prav vseh odločitvah," zagotavlja na novo potrjeni Kovač, ki je prejel skoraj 65 odstotkov podpore svojih meščanov.
"Naša kampanja je bila ravno takšna kot pred štirimi leti, terenska, odprta za ljudi, odprta za prejemanje informacij in odprta v smislu za podajanje transparentno vsega, kar smo naredili. Sam sem jo doživel kot izjemno vključujočo, pozitivno. Hvaležen sem, da je naša ekipa tako intenzivno delala. Predvsem pa, da smo se intenzivno povezali s strankami, s katerimi smo štiri leta intenzivno sodelovali. Morda obžalujem, da je v zadnjih nekaj tednih bilo s strani tujih kandidatov toliko negative in prikazovanje Celja, za katerega Celjani dobro vedo, da ni takšno. To so pokazali tudi na volitvah. Da vedo, kaj želijo, da vedo, da ima Celje potencial in da znamo skupaj ta potencial tudi realizirati," je dejal ponovno izvoljeni župan.
"Jaz se zahvaljujem Celjankam in Celjanom za glasove, spoštujem njihovo odločitev, čestitam zmagovalcu, gospodu Kovaču. Sem pa vesel tudi dobrega rezultata naše stranke (Celjske županove liste, op. p.). V mestnem svetu bomo zelo aktivni, proaktivni in napeli bomo vse sile, da čim več stvari iz našega programa Celje 2030 pripeljemo tudi v realizacijo," je po zaključenem štetju glasov (prejel je slabih 30 odstotkov glasov) dejal Bojan Šrot.
Volitev v Celju se je tokrat udeležilo 53 odstotkov volilnih upravičencev. "Mislim, da je volilna udeležba pokazatelj tega, kako okolje dojema svojo možnost participiranja, koliko verjame v svoj glas. In z delom, ki smo ga res sistematično usmerjali v to, da delamo transparentno, da vključujemo ljudi v vse faze nastajanja in razvoja projektov, da izvajamo participativni proračun, da dobro sodelujemo z ožjimi deli mesta, smo očitno vzbudili tisto, kar smo si pri ljudeh želeli: zaupanje, da gredo na volitve in da se izrazijo. Mislim, da je to en dober, pozitiven trend. Seveda bi si želeli v prihodnje še višjih volilnih udeležb, ampak mislim, da je ta skok v primerjavi z obdobjem pred štirimi ali osmimi leti dober znak," je še dejal Kovač.
