Rozmari Petek
Dom sv. Jožefa, ki bo prihodnje leto obeležil 30 let obstoja, se je v Celju globoko usidral ne le kot prostor cerkvenega, temveč tudi posvetnega življenja. Je sinonim za dom starejših, dobro kuhinjo in gostoljubnost, zanimiva predavanja ter koncerte. Vsako leto v tem času pripravijo celoletni program, ki obsega od 200 do 250 prireditev, in ga izdajo v obliki Napovednika.
"Če so stvari natisnjene, si jih človek lahko v miru ogleda in se morda nad kakšnim dogodkom navduši. Okoli 800 izvodov razpošljemo na slovenske župnije. Včasih smo, ker smo misijonska družba, hodili po župnijah na misijone, zdaj te prakse skorajda ni več. Lazaristi smo se zato zavestno odločili, da bomo v hiši vseskozi ponujali kulturne, duhovne, zabavne, a vendar bolj žlahtne stvari, ki jih v javnosti toliko ni. In teme, ki jih je v splošni javnosti premalo. S tem nagovarjamo ljudi, da pridejo k nam," pravi duhovnik in lazarist Jože Planinšek.
Predstave niso ponavljali vsako leto
Že kot mlad duhovnik je spoznal, da je mogoče vero ljudem približati tudi prek gledališča. V Šentjoštu nad Horjulom je vodil mladinsko skupino, s katero so se ob Sleherniku pogovarjali o veri, nato pa začeli razmišljati tudi o uprizoritvi. "Tudi tam je sodelovalo okoli 100 ljudi, pa je bila župnija še manjša, kot je naša. Ko sem prišel v Celje, sem razmišljal enako. V igrah otroci radi sodelujejo, pustovanje, miklavževanje, božičnica – ljudje so bili tega željni. Otroci kot starejši. Spet sem vzel Slehernika za ogrodje. Čeprav je v mestnem okolju težje dobiti igralce, smo vseeno zbrali okoli 80 ljudi, ki že 15 let sodelujejo pri tem projektu."
Slehernika tradicionalno izvajajo ponoči
Srednjeveški misterij bodo izvedli danes ob 20. uri v atriju Doma sv. Jožefa. Čeprav predstava traja približno dve uri, želijo ohraniti njeno posebnost – uprizoritev na prostem v nočnem času. "Veličasten misterij, sicer tudi simbol Salzburških prazničnih iger, je postal svojevrstno znamenje našega Hriba. Vsi, ki se združujemo okrog njega, čutimo posebno dimenzijo povezovanja, ki nas na svoj način oblikuje – pogosto bolj, kot se tega zavedamo. Zato bomo z uprizoritvami nadaljevali. Gre za dogodek, ki ni le kulturni, temveč tudi duhovni, saj deluje kot neke vrste misijon sodobnega časa. Sodelujejo vse pevske skupine na Hribu z gosti in instrumentalisti. Pri uprizoritvi sodeluje približno osemdeset nastopajočih," opisujejo organizatorji.
Da je v Celju za takšne projekte dovolj ljudi, je Planinšek spoznal tudi ob drugi tradicionalni prireditvi, Župljani župljanom. Na njej nastopajo glasbeniki, ne glede na to, ali so povezani s cerkvijo ali ne. "Odkrili smo, da imamo neverjetno veliko takšnih ljudi, ki so vrhunski tudi v slovenskem merilu," pove. Med njimi je tudi prvakinja Opere SNG Maribor Andreja Zakonjšek Krt. "Na teh prireditvah sem videl, da je v kraju več naši ustanovi naklonjenih ljudi, kot bi lahko to ocenil po obisku maš ali verouka. Obstaja nek širši konsenz," pravi Planinšek. Prav zato, dodaja, tudi pri različnih igrah in prireditvah vedno znova uspejo najti igralce, pevce in instrumentaliste.
Slehernika so na Jožefovem hribu prvič uprizorili leta 2011. Ker predstave niso ponavljali vsako leto, je medtem na oder prišla še podobna versko-alegorična igra španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce z naslovom Veliko gledališče sveta. V letih, ki so sledila, so se nekateri glavni igralci poročili, odselili ali se zaradi drugih življenjskih obveznosti umaknili. A ko so jih znova povabili k sodelovanju, so se vrnili. "Užitek je videti, kako vsi, čeprav so se eni poročili in odšli, še vedno z veseljem sodelujejo. To besedilo imajo že v glavi. Ko so z leti k temu dodali še svoje življenjske izkušnje, je izvedba res perfektna. Presunjen sem, kako dobro to naredijo," pravi Planinšek.
Prva vloga ga je povsem izžela
Naslovno vlogo Slehernika, ki ima največ besedila, znova igra Urban Šajn. Ko je prvič stopil na oder, je bil praktično še otrok, danes je mož in oče. "Spomnim se, da ga je prva vloga povsem izžela, izpila. Tako je padel vanjo, da je bil še teden dni po uprizoritvi izmučen. Igra kot profesionalec. Igra je seveda amaterska, a po moji oceni vrhunska, saj iz teh naših igralcev še prsti na nogah govorijo, kaj čutijo," ga opisuje Planinšek, ki je tudi režiser predstave.
Vsebina misterija
"Slehernik je srednjeveški misterij oziroma duhovna drama ali moraliteta, ki je nekakšno nadaljevanje pasijonskih iger, s širšo tematiko in predvsem s poosebljenimi krepostmi in seveda tudi slabostmi iz vsakdanjega življenja. V literarni zgodovini je misterij sorazmerno znan in pomeni močan člen v oblikovanju sodobne dramatike. Nastal je v 15. stoletju, po vsej verjetnosti nekje v Angliji ali na Nizozemskem. Tematika in igra sta najprej živeli v ljudskem izročilu, pred dobrimi sto leti pa jo je zapisal in za sodobni čas priredil Hugo von Hofmannsthal," pojasnjujejo organizatorji. V slovenščini sta dva prevoda. Pri svetem Jožefu so se odločili za prevod Otona Župančiča, ki je besedilo prevedel v verzih.
Večina zasedbe tako ostaja enaka, novi so praviloma le otroci. Med igralci je tudi več znanih celjskih obrazov, med njimi direktorica Celjske Mohorjeve družbe. Letos bo prvič drugačen tudi glas, ki bo v prizoru z Bogom zadonel iz višine. Za ta prizor si namreč vsakič sposodijo dvigalo s košaro. Vlogo Boga je vrsto let igral Peter Simoniti, po njegovi smrti pa jo prevzema mladi basist Vid Krt.
Gledališče je na Jožefovem hribu že dolgo stalnica. Letos so tudi varovanci doma starejših uprizorili lutkovno igro, za prihodnje leto pa pripravljajo novo veseloigro. "Za pusta izvedemo večje burke ali komedije, veseloigre, da je protiutež Sleherniku. Ne moreš jih samo z resnimi temami 'pitati'. Enkrat gremo v eno, drugič v drugo smer. Jeseni prihodnje leto bomo odigrali veseloigro Trojčki, ki je tudi dolga dve uri. Besedila smo že razdelili," napoveduje Planinšek.
