Nikar ne hitite: S temi dragocenimi nasveti se boste izognili ponesrečeni sarmi za novo leto

D.Ži
30.12.2025 11:00

Sarma ni jed za hitenje, temveč počasen, skoraj meditativni proces, ki se na koncu bogato povrne.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Čeprav jo imamo za “našo”, ima sarma veliko regionalnih različic.
Profimedia

Ko se dnevi skrajšajo in kuhinjo napolni vonj po kislem zelju, je jasno, da je čas za eno najbolj ikoničnih jedi našega prostora – sarmo. Ta nasitna, topla in globoko domača jed ni zgolj obrok, temveč ritual, spomin in dokaz, da se preproste sestavine lahko s potrpežljivostjo spremenijo v kulinarično mojstrovino. Sarma je simbol zimskih kosil, praznikov in družinskih srečanj, njen okus pa se od hiše do hiše, od države do države, presenetljivo razlikuje.

Vse se začne pri zelju in mesu

Dobra sarma se začne pri osnovah. Kislo zelje mora biti pravilno fermentirano – ne premehko, ne preslano in z dovolj veliko listno površino, da ga je mogoče lepo zaviti. Glave zelja z debelejšimi, elastičnimi listi so idealne, saj med dolgim kuhanjem ne razpadejo.

Riž med kuhanjem nabrekne in če mu ne pustimo prostora, se sarma odpre.
Profimedia

Polnilo je srce sarme. Najpogosteje je sestavljeno iz mešanice mletega mesa (svinjina, govedina ali kombinacija obeh), riža, čebule in začimb. Ključno je pravilno razmerje: riž naj bo le dodatek, ne glavna sestavina, meso pa dovolj mastno, da sarma med kuhanjem ostane sočna. Brez čebule ni globine okusa, brez česna pa prave topline.

Ena jed, mnogo obrazov

Čeprav jo imamo za “našo”, ima sarma veliko regionalnih različic. V Sloveniji in na Hrvaškem prevladuje klasična različica s kislim zeljem, svinjskim mesom in obilico dimljenega mesa, ki daje jedi polnost in dimno aromo. Pogosto se kuha več ur, saj velja, da je najboljša pogreta.

V Srbiji je sarma praviloma bolj začinjena, z več česna in popra, pogosto pa se uporablja tudi suho meso ali klobasa. V Bosni in Hercegovini poznajo tako zeljno kot vinsko različico – sarme, zavite v liste vinske trte, ki so lažji in bolj kisli. Bolgarska sarma je pogosto manjša, včasih vegetarijanska, polnjena z rižem, zelišči in oreščki, medtem ko turška različica (dolma) uporablja sveže zelje ali trtne liste ter lažje začimbe, kot sta koper in cimet.

Največje napake pri pripravi sarme

Čeprav deluje preprosto, sarma ne odpušča nepazljivosti. Ena najpogostejših napak je pretrdo ali preslano zelje. Če je zelje preveč kislo, bo prevladalo nad celotno jedjo – takrat ga je treba sprati ali blanširati. Druga pogosta napaka je presuho polnilo, ki nastane zaradi premalo maščobe ali preveč riža.

Vedno jo kuhajte počasi, na nizki temperaturi, vsaj dve do tri ure.
Profimedia

Napaka je tudi pretesno zavijanje. Riž med kuhanjem nabrekne in če mu ne pustimo prostora, se sarma odpre. Prav tako ni priporočljivo hitro kuhanje – sarma potrebuje čas. Previsoka temperatura povzroči razpad listov in trdo meso.

Nasveti za popolno sarmo

Za res okusno sarmo velja nekaj zlatih pravil. Vedno jo kuhajte počasi, na nizki temperaturi, vsaj dve do tri ure. Na dno lonca položite nekaj listov zelja, da preprečite prijemanje, in dodajte dimljeno meso ali kosti za globino okusa. Med kuhanjem naj bo sarma vedno rahlo prekrita s tekočino, idealno z mešanico vode in zeljnice.

Ne varčujte s časom – sarma je naslednji dan še boljša, saj se okusi povežejo. In morda najpomembneje: kuhajte jo z občutkom. Sarma ni jed za hitenje, temveč počasen, skoraj meditativni proces, ki se na koncu bogato povrne – z okusom doma, topline in tradicije na krožniku.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta