Spremembe zakonodaje praviloma zahtevajo pogum. A pogum brez jasnega načrta lahko hitro postane tveganje. Novi zakon o gostinstvu je primer, kako lahko država z legitimnim ciljem - zaščito stanovanj in omejevanje pretirane turistifikacije - naleti na resne izzive, če čas, vsebina in izvedba niso dovolj usklajeni.
Da Slovenija potrebuje boljšo regulacijo kratkotrajnega oddajanja, je dejstvo. V določenih mestih in turističnih središčih so stanovanja izginjala s trga dolgoročnih najemov, cene so rasle, soseske pa so se spreminjale v območja z izrazito turistično rabo. A zakon, ki naj bi vzpostavil red, je začel veljati brez določenih spremljajočih podzakonskih aktov, kar je v praksi povzročilo precej nejasnosti in negotovosti med zavezanci.
Ključno vprašanje zakona tako ni njegova namera, temveč razumevanje njegovega izvajanja v prehodnem obdobju. Zakon predvideva nove obveznosti, podrobnosti katerih bodo določene s pravilniki, ki še nastajajo. Čeprav ministrstvo pojasnjuje, da do njihove uveljavitve sankcij ni mogoče izrekati, občutek negotovosti med sobodajalci ostaja. Pravno gledano sicer ne gre za sankcioniranje brez pravil, v praksi pa se številni zavezanci soočajo z vprašanjem, kako se pripraviti na nekaj, česar vsebine še ne poznajo.
Red se ne vzpostavlja zgolj z zakonom
Sistem soglasij etažnih lastnikov odpira dodatna vprašanja. Zahteva po 75-odstotnem soglasju, ki je časovno omejeno, lahko v posameznih večstanovanjskih stavbah povzroči dolgotrajne razprave in napetosti. Kritiki opozarjajo, da zakon v tej fazi še ne ločuje dovolj jasno med problematičnimi primeri in tistimi, kjer je dejavnost potekala urejeno in v skladu z dosedanjo zakonodajo.
Zato ni presenetljivo, da je zakon med delom sobodajalcev sprožil previdnost. Nekateri odlašajo z dolgoročnimi odločitvami, drugi čakajo na dodatna pojasnila, tretji razmišljajo o prilagoditvah poslovanja. Turizem pa pri tem ni zgolj hotelska dejavnost, temveč širok spekter ponudbe, ki jo Slovenija zadnja leta uspešno razvija tudi z individualnimi nastanitvami.
Ob tem velja poudariti, da ministrstvo navaja, da bo podzakonska ureditev sprejeta v zakonsko določenem roku in da do takrat sankcij ni mogoče izrekati. To pojasnilo zmanjšuje del skrbi, a ne odpravlja potrebe po jasni, pravočasni in enotni komunikaciji z vsemi deležniki. Prav razumevanje pravil bo ključno za to, ali bo zakon v praksi dosegel svoj namen.
Zahteve po moratoriju tako niso nujno izraz nasprotovanja ureditvi kot taki, temveč želja po dovolj dolgem in preglednem prehodnem obdobju. Če želi država učinkovit in sprejet poseg, bo morala poleg zakonodajnega okvira zagotoviti tudi dialog, jasna navodila in predvidljivo izvajanje. Red se namreč ne vzpostavlja zgolj z zakonom, temveč z zaupanjem v njegovo izvajanje. Trenutno pa novi zakon o gostinstvu še išče ravnotežje med ambicioznimi cilji in praktično izvedbo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
