Sanja Verovnik
Ministrstvo za naravne vire in prostor ter vlada sta na podlagi pobud državnega sveta, občin ter strokovne javnosti pripravila spremembe in dopolnitve zakona o urejanju prostora. Novela prinaša več manjših prilagoditev, katerih cilj je poenostaviti in pospešiti postopke priprave prostorskih aktov.
Ena pomembnejših sprememb je možnost, da lahko župani hkrati vodijo več postopkov sprememb ali dopolnitev občinskih prostorskih načrtov (OPN), pri čemer zakon določa, da se ti sprejemajo zaporedno. S tem se občinam omogoča večja operativnost pri odzivanju na razvojne potrebe. Poenostavlja se tudi odločanje o t. i. ciljnih spremembah OPN. Največja dopustna površina, na kateri se lahko spremeni izvedbena regulacija, se zvišuje s 5.000 na 10.000 kvadratnih metrov, hkrati pa se ukinja težko preverljiv kriterij 30 odstotkov površine obstoječega naselja. Ob tem zakon jasno določa, da ciljnih sprememb ni mogoče uporabiti za širjenje razpršene poselitve ali posamične gradnje.
Poenostavlja se odločanje o t. i. ciljnih spremembah OPN
Občine bodo lahko hkrati vodile več postopkov ciljnih sprememb OPN, kadar gre za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture ali družbenih objektov, kot so šole, vrtci ali zdravstveni objekti. To naj bi skrajšalo čas priprave ključnih projektov. Za večjo prilagodljivost prostorskega načrtovanja se razširja tudi možnost lokacijske preveritve. Ta bo po novem omogočala individualna odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev ne le v OPN, temveč tudi v podrobnejših prostorskih načrtih (OPPN).
Novela prinaša tudi večjo pravno jasnost pri katastrskih postopkih, saj natančno določa, katera pravila prostorskih aktov morajo geodetske organizacije upoštevati pri spreminjanju mej parcel. Med pomembnejšimi spremembami je tudi možnost pritožbe zoper sklep o uvedbi razlastitvenega postopka, ki po novem zadrži izvršitev. Na področju komunalnega prispevka zakon jasno določa, da se pri pomožnih objektih, ki so stavbe, površina gradbene parcele ne upošteva, saj je bil prispevek zanjo že plačan ob gradnji glavnega objekta. Rok za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti pa se podaljšuje z dveh na štiri leta.
