
Za 44-letno žensko, ki se je pred prazniki odločila za estetski kirurški poseg v Turčiji, je bil prehod v to leto bržkone poln upanja in pričakovanj, nato pa se je, žal, usodno sprevrgel v nesluteno. Tragedija ob smrti, ki je prizadela družino in bližnje, je pretresljiva in nepojmljiva. Najprej v zasebnem pogledu, a vsekakor tudi v širšem, saj razgalja več družbenih dimenzij. Povsem drugače je, ko se nekaj tako hudega, na videz oddaljeno in nepredstavljivo zgodi nekomu v lokalnem okolju. V njem je težko varovati zasebnost, slej kot prej se vse izve in za nameček "poznavalsko" dopolnjuje. Čas družbenih omrežij podžiga, je neizprosen in deluje neodvisno od etičnega medijskega pristopa pri pretehtanih objavah tako občutljivih (pre)izkušenj. V komentarjih tragičnega razpleta ob medijskih objavah se namreč šele razpira okrutnost ljudi, ki objestno sodijo, žalijo in prizadenejo brez sočutja in premisleka. A vendarle so še taki, ki zmorejo reagirati bolj spoštljivo, ki ne zamahnejo z roko, češ, pri nas in meni se more zgoditi, in ki dostojno izrečejo sožalje. To je prvi boleč vidik zgodbe.
Cena celotnega spleta okoliščin lepotnega posega je bila najvišja možna: izgubljeno življenje ženske, hčerke, matere. Če je to, žal, nepovratno, morda vsaj sporočila in opozorila, ki izhajajo iz primera, v katerem se postopno odpirajo vidiki, lahko dosežejo koga in morebiti preprečijo novo tragedijo. Čeprav celovitih zaključkov o izpeljanem postopku še zdaleč ni, se že izkazuje, da nepreverjene agencije in klinike v paketnih kombinaciji ugodnih cen ne morejo biti zaupanja vredne. Svojevrstni zdravstveno-storitveni turizem, ki se kljub vrsti slabih izkušenj še razrašča, posebno v Turčiji, ima preveč neznank in tveganj.
Zdravstvena stroka opozarja, kaj vse je treba pretehtati pred odločitvijo za tako resen poseg, ki že ob upoštevanju standardov ne izključuje tveganja in je vse prej kot le majhen (p)opravek mimogrede. Seveda imajo tudi v Turčiji odlične zdravnike, a ti gotovo ne poslujejo prek dvomljivih agencij in v kombinacijah s prevajalci, hotelskimi nastanitvami, predvsem pa jim ni treba ponujati ugodnih paketov s popusti. Zdravniška zbornica že dolgo opozarja na problematično oglaševanje in sporne prakse, zdravniki pa, da vse pogosteje opravljajo korekcije po ponesrečenih posegih in naknadno rešujejo zaplete. Gotovo je poziv k učinkovitejši regulaciji in nadzoru na mestu, hkrati pa je že toliko stvari ušlo iz vajeti, da jih je vse težje spravljati v red. Iz več razlogov bi bilo pomembno, če bi tragičnemu primeru prišli do dna in ga celovito razjasnili. Kot tudi, če bi še kdo, ki je imel slabo izkušnjo, javno spregovoril o njej.
Kar je še nezanemarljivo dejstvo, je vsesplošna prevlada umetno ustvarjenih trendov, lepotnih standardov in idealov, globoko zakoreninjenih v potrošniški družbi. Pritiska na biti in ostati mlad(a) - postavna, lepa, brez napak, domala popolna, in le s tem (dovolj) vredna in ne zaničevana, ni le med mladimi. Ne da diktata lepotnih idealov nihče nikoli ne nagovarja ali problematizira, a vseeno ostaja (globalno) močan in ga realno ne spodkopavamo, nasprotno. In tudi zato te žalostne zgodbe ne moremo odpraviti le s preprosto lahkovernostjo posameznice, ampak je treba imeti pred očmi širši kontekst in ga tudi ne relativizirati.









