(VPRAŠANJA IN ODGOVORI) Koliko glasovnic v nedeljo izpolnim, kaj bo pomenil rezultat, koliko referendumi stanejo ...?

Državni zbor je za isti dan, nedeljo, 11. oktobra, razpisal en zakonodajni in tri posvetovalne referendume. Kaj, če ne želim glasovati o vseh referendumskih vprašanjih?     

Volivec ali volivka na volišče pride enkrat in se tam odloči, na koliko referendumih želi glasovati: na enem, dveh, treh ali vseh štirih. Ko glasovanje opravi, si ne more več premisliti. Ne more se vrniti, in če ni glasoval(a) na vseh referendumih, voliti še na preostalih. Ko se podpiše v volilni imenik, je svojo volilno pravico izkoristil(a). Enako velja po predčasnem glasovanju: kdor je bil na volišču med tednom in po svoji volji ni izpolnil vseh glasovnic, se ne more vrniti na splošno glasovanje v nedeljo in še enkrat glasovati.

Zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je naknadni tako imenovani zavrnitveni referendum. Kaj to pomeni?   

Če naj zakon na zavrnitvenem referendumu pade, se ga mora udeležiti dovolj volilnih upravičencev in zadostno število jih mora glasovati proti. To pomeni, da mora biti dosežen kvorum: zakon je na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev in volivk, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev in volivk. Po podatkih na dan 1. septembra letos je vseh volilnih upravičencev 1,698.526. Če ta številka zdrži do dneva splošnega glasovanja, bi bil zakon na referendumu zavrnjen, če bi večina volivcev in volivk veljavno glasovala proti in bi teh volivcev bilo najmanj 339.706. Število vseh volivcev se ugotavlja od števila volivcev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu.

Kakšna je razlika med zakonodajnim in posvetovalnim referendumom?  

Če na zakonodajnem referendumu sprejeti zakon pade, ne stopi v veljavo, zakonodajalec pa nato najmanj eno leto ne more sprejeti novega zakona, ki bi po vsebini bil v nasprotju z voljo volivcev in volivk. Posvetovalni referendum pa pravnega učinka nima, vsaj ne takojšnjega. S tremi nedeljskimi referendumi se koalicija, to je nova politična večina, posvetuje na določene teme širšega pomena, za - kot je dala dovoljkrat vedeti v primeru teh referendumov - načrtovane ali potencialne prihodnje zakonske rešitve. 

Kakšni so argumenti nasprotnikov zakona o parlamentarni preiskavi, o katerem je sklican edini zakonodajni referendum?

Pobudniki referenduma, ki so obenem nasprotniki zakona, menijo, da uvaja politično policijo. Nasprotujejo zožitvi predhodne presoje ustavnega sodišča kot varovalke pred politično zlorabo parlamentarnih preiskav in menijo, da bi z uveljavitvijo zakona padli minimalni demokratični standardi.

Kaj piše na glasovnicah? 

Referendumska vprašanja so: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?; Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?; Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?; Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?. Volivec ali volivka glasuje tako, da na glasovnici obkroži "za" ali "proti".

Kaj še moram vedeti o splošnem glasovanju?

Volišča bodo v nedeljo odprta od 7. do 19. ure. Volivec ali volivka potrebuje osebni dokument, da pred glasovanjem izkaže svojo identiteto. Obvestilo o referendumih, ki ga je Državna volilna komisija (DVK) poslala po pošti, ni obvezno, ga je pa priporočljivo vzeti s seboj, da lahko volilni odbor volivca hitreje najde v volilnem imeniku. Volilni imeniki so še vedno na papirju, prehod na elektronske volilne imenike je v fazi načrtov.

Koliko je vseh volišč in koliko ljudi sodeluje pri izvedbi referendumov?

V seštevku se glasuje na 3201 volišču: 2984 je rednih volišč v nedeljo + 99 volišč za predčasno glasovanje in 88 tako imenovanih OMNIA volišč zunaj kraja stalnega prebivališča, v tujini pa 30 volišč na sedežih diplomatsko-konzularnih predstavništev. Volilnih odborov je toliko kot volišč, v vsakem je praviloma šest ljudi, pod črto to pomeni več kot 19.000 ljudi. 

Koliko bo izvedba štirih oktobrskih referendumov stala?  

Predvidena ocena stroškov je več kot devet milijonov evrov. DVK med ključnimi razlogi za višje stroške kot na prejšnjih referendumih navaja: zvišala so se nadomestila volilnim odborom in komisijam, zvišale so se cene poštnih storitev, višji so stroški tiska, distribucije, razvoza volilnega materiala za štiri referendume ...

Kdaj bodo znani referendumski rezultati?

Prve delne rezultate bo DVK začela objavljati po zaprtju volišč na dan splošnega glasovanja v nedeljo, 11. oktobra, po pol deveti uri zvečer. Volilni odbori bodo najprej ugotavljali rezultat glasovanja na zakonodajnem referendumu, nato na posvetovalnih referendumih o denarni socialni pomoči, o volilni pravici na lokalnih volitvah ter nazadnje o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, so napovedali v Službi Državne volilne komisije. V ponedeljek, 12. oktobra, okrajne volilne komisije ugotavljajo rezultat glasovanja po pošti v Sloveniji, v ponedeljek, 19. oktobra, pa še rezultat glasovanja po pošti iz tujine in na diplomatskih predstavništvih in konzulatih. Predvidoma po 21. oktobru bo DVK sprejela poročilo o končnem rezultatu glasovanja.

Koliko volilnih upravičencev je glasovalo predčasno?

Predčasna volišča so bila odprta v torek, sredo in četrtek do 19. ure. Prva dva dneva je po podatkih DVK na volišča prišlo 49.989 volivk in volivcev oziroma malo manj kot trije odstotki vseh volilnih upravičencev.