Celje bo znova povezalo svojo bogato zgodovino s sodobnim mestnim utripom. Ob godu svetega Maksimilijana Celjskega, zavetnika mesta, bodo pripravili že četrti Maksimilijanov dan, ki bo letos potekal jutri, v soboto, 10., in ponedeljek, 12. oktobra. Obiskovalci se bodo lahko podali na svojevrstno potovanje skozi čas, spoznavali glasbo različnih zgodovinskih obdobij, se preizkusili v ustvarjalnih dejavnostih ali pa odkrivali manj znane zgodbe mesta. Dogajanje bo razporejeno po različnih prizoriščih starega mestnega jedra, udeležba na vseh dogodkih pa bo brezplačna.
Program so skupaj s partnerji pripravili Zavod CELEIA Celje in Mestna občina Celje. Z njim želijo približati zgodovinsko dediščino mesta različnim generacijam ter pokazati, da je preteklost mogoče spoznavati tudi skozi glasbo, umetnost in druženje.
Knjiga predstavlja trajno sled skupnosti
Od srednjeveških glasbil do jazza
Osrednje prizorišče jutrišnjega dogajanja bo Glavni trg, kjer bodo obiskovalci lahko prisluhnili glasbi različnih obdobij in zvrsti. Spoznali bodo glasbila poznega srednjega veka, njihove posebnosti in zvok, v sodelovanju z Glasbeno šolo pa pripravljajo tudi glasbeno promenado, ki bo povezovala jazz, popularno in klasično glasbo. Na Glavnem trgu bo na ogled še razstava na prostem o svetem Maksimilijanu Celjskem in začetkih krščanstva v rimski Celei, ki so jo pripravili v Pokrajinskem muzeju Celje.
Kot je pojasnila direktorica Zavoda CELEIA Celje mag. Maja Voglar, želijo z letošnjim programom povezati ne le različna zgodovinska obdobja, temveč tudi kulture. Zato bo del dogajanja tudi predstavitev Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanka Maksimović, ki v Celju deluje že več kot 25 let. Glavni trg bo tako znova prostor srečevanja, kulturne raznolikosti in druženja. Živahno pa ne bo samo na osrednjem mestnem trgu. Po starem mestnem jedru bo mogoče slišati tudi zvoke lajne, obiskovalci pa se bodo lahko podali na lov za zakladom ali se preizkusili v kaligrafiji. Člani KPD Svoboda Celje bodo ustvarjali pred obiskovalci, njihova dela pa bodo predstavljena tudi na razstavi v prostoru začasne rabe GT8. Del ponudbe bodo pripravili še mestni gostinski ponudniki Hotel Evropa, Cankar-jeva in Gostilna Oštirka, kjer bo mogoče pokusiti izbrane penine.
Tudi letos bodo odprli Maksimilijanovo knjigo vpisov, s katero želijo ohraniti trajen spomin na praznovanje. K podpisu vabijo vse, ki nosijo ime Maksimilijan ali katero od njegovih različic, med njimi Maks, Maksel, Maksa, Maksimilijana, Maksim in Maksimir. Po besedah Maje Voglar knjiga predstavlja trajno sled skupnosti, ki ohranja spoštovanje do svoje zgodovine, hkrati pa ustvarja nove zgodbe za prihodnje generacije.
Iz pobude nastal mali mestni praznik
Drugi del praznovanja bo v ponedeljek, 12. oktobra, na god svetega Maksimilijana Celjskega. Ob 17. uri bodo obiskovalci v Kvartirni hiši lahko prisluhnili legendi o mestnem zavetniku. Turistično in kulturno društvo Celje pripravlja tudi tematski vodeni ogled mesta, na katerem bodo udeleženci spoznavali zgodbe, povezane z Maksimilijanom Celjskim. Sprehod se bo zaključil v Parku svetega Maksimilijana Celjskega, kjer bo letos posebna pozornost namenjena premierni predstavitvi videospota, posvečenega mestnemu zavetniku. Na istem prizorišču so lani prvič izvedli skladbo Maksimilijan Celjski, ki jo je predstavil zbor Collegium Vocale Celje pod vodstvom Davida Preložnika. Praznovanje se bo nadaljevalo v cerkvi svetega Maksimilijana Celjskega, kjer bo sveta maša v čast zavetniku mesta.
Maksimilijanov dan se je v štirih letih iz pobude za večjo prepoznavnost pomembnega dela celjske zgodovine razvil v dogodek, ki povezuje številne mestne ustanove, društva in prebivalce. Dr. Bojan Cvelfar, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Celje, poudarja, da je prvotni namen praznovanja ostal enak, vendar je dogodek z leti dobil širši pomen. Po njegovih besedah je prerasel v nekakšen manjši mestni praznik, ki v dvodnevnem programu združuje zgodovino, umetnost in vsakdanje življenje. Na občini jih veseli predvsem, da se poznavanje Maksimilijana Celjskega širi, obenem pa praznovanje postaja priložnost za druženje, ustvarjanje in sodelovanje različnih generacij.
