Janez Janša je politik, ki v Sloveniji sproža najmočnejše čustvene reakcije.
Je Slovenija po zamenjavi oblasti stopila na pot, po kateri je pred leti krenila Orbanova Madžarska? Nova vlada Janeza Janše je na oblasti komaj 80 dni, a seznam njenih nasprotnikov že sega od predsednice republike, ustavnih sodnikov in evropske komisarke do sindikatov, kulturnikov, nevladnih organizacij, akademikov, tožilcev in medijev.
Zakaj oblast tako hitro odpira nove fronte – in kam vodi politika nenehnega konflikta?
Je to zgolj dobro znana Janševa tehnika boja za oblast ali se za ideološkimi provokacijami skriva veliko ambicioznejši načrt?
Govori se o drugi republiki, pri čemer se porajajo vprašanja, ali ima Janša sploh dovolj politične moči, da bi slovenske institucije preoblikoval po madžarskem vzoru.
Strokovnjaki opozarjajo: za veliko avtoritarno preobrazbo mu manjka ključna sestavina – ustavna večina. A to še ne pomeni, da Slovenija iz tega mandata ne more izstopiti globlje razklana, z načetimi institucijami in nižjimi demokratičnimi standardi. Je torej pred nami le še en politični rodeo ali začetek nevarnejše preizkušnje slovenske demokracije?
Zakaj oblast tako hitro odpira nove fronte – in kam vodi politika nenehnega konflikta?
Je to zgolj dobro znana Janševa tehnika boja za oblast ali se za ideološkimi provokacijami skriva veliko ambicioznejši načrt?
Govori se o drugi republiki, pri čemer se porajajo vprašanja, ali ima Janša sploh dovolj politične moči, da bi slovenske institucije preoblikoval po madžarskem vzoru.
Strokovnjaki opozarjajo: za veliko avtoritarno preobrazbo mu manjka ključna sestavina – ustavna večina. A to še ne pomeni, da Slovenija iz tega mandata ne more izstopiti globlje razklana, z načetimi institucijami in nižjimi demokratičnimi standardi. Je torej pred nami le še en politični rodeo ali začetek nevarnejše preizkušnje slovenske demokracije?
Matej Grošelj








