Skupaj z zamudnimi obrestmi je po izračunih Oštro današnji premier Janez Janša prejel nekaj več kot 110.000 evrov odškodnine. Zahteval jih je sicer 900.000. Sodbi, sprejeti v letih 2024 in 2025, sprva nista bili javni.
"Tožnik zatrjuje, da je bil kazenski postopek (zadeva Patria, op. ur.) začet in se je vodil izključno iz političnih motivov – škodovati ugledu tožnika in ga politično diskreditirati oz. eliminirati," je Okrožno sodišče v Kranju v sodbi iz julija 2025 povzelo tožbene navedbe Janše in njegovih zastopnikov, odvetniške družbe Matoz, v kateri je družbenik današnji minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz.
Janez Janša je leta 2014 od junija do decembra prestajal kazen na odprtem oddelku zapora Dob, potem ko je bil v tako imenovani zadevi Patria sprva spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje. Izrečena mu je bila kazen dve leti zapora in denarna kazen v višini 37.000 evrov. Iz zapora je odšel, potem ko je ustavno sodišče začasno ustavilo izvrševanje sodbe, zadevo Patria razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje, nakar je leta 2015 zastarala, spomnijo na Oštro.
Januarja 2018 je Janša zoper državo vložil tožbo ter zahteval odškodnino v višini 100.000 evrov zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljenega prestajanja zaporne kazni ter 800.000 evrov zaradi posega v čast in dobro ime. Decembra 2024 mu je sodišče v prvi delni sodbi dosodilo 26.400 evrov. Gre za znesek, ki ga je Janši ponudilo že državno odvetništvo, ki zastopa državo. Sodišče je v delni sodbi odločilo, da mora država izplačati tudi zamudne obresti od 29. septembra 2017, to je od časa, ko je med Janšo in odvetništvom potekal poskus poravnave. Odtlej do izreka sodbe so obresti znašale 17.098 evrov, torej skupaj 43.498 evrov, navaja Oštro.
V kasnejšem sodnem postopku je sodišče presojalo še druge Janševe tožbene navedbe. Med drugim je trdil, da je pravosodni aparat zoper njega skoval zaroto, da je bil postopek inkvizicijski in da so sodniki, ki so ga obsodili, dobili ukaz z vrha. Sodišče v Kranju je obravnavalo tudi Janševe trditve o duševnih bolečinah in izgubljenem ugledu zaradi zapora in obtožb o korupciji in pretežno verjelo Janševim navedbam, da je bil pred obsodbo ugleden član skupnosti v Sloveniji in tujini, neutemeljena obsodba zaradi korupcije pa je zamajala njegov ugled in posegla v njegovo čast in dobro ime, pišejo na Oštro..
Janšev odškodninski zahtevek je, kot je izračunalo sodišče, ustrezal višini 558 povprečnih plač, kar pa je bilo po mnenju sodišča močno pretirano. Sodišče je pregledalo dosedanjo prakso in ugotovilo, da so v preteklih podobnih primerih, v katerih so odškodnino dobili denimo politiki ali znane osebnosti, zneski ustrezali od 12 do 22 povprečnim plačam; v enem primeru je bila dosojena tudi odškodnina za 29 povprečnih plač. Glede na to, da je bil javno očrnjen Janšev ugled, ki naj bi ga bil pred procesom v zadevi Patria užival v slovenski in tuji javnosti, ter da mu je bila v času zapora omejena svoboda gibanja in pravica do zasebnosti, da je bil ločen od družine in mu je bilo omejeno delo (Janši je sicer zaporski zavod na Dobu vmes odobril odhod na delo v parlament), je sodišče nazadnje odločilo, da mu pripada enotna odškodnina v višini 40 povprečnih plač – 65.000 evrov + zamudne obresti. Dosojena mu je bila torej bistveno višja odškodnina kot v podobnih primerih, navaja Oštro.
