Delavci zdaj že nekdanjega podjetja Progros v boju za svoje terjatve ne bodo odnehali, je v pogovoru za STA dejal vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić. Donedavnemu lastniku podjetja, poslancu Resnice Borisu Mijiču, bi bilo treba odvzeti opravilno sposobnost, je bil oster. Zgodba je sicer klasičen primer izigravanja delavcev, je opozoril.
Delavska svetovalnica v zadevi Mijič zastopa 13 tujih delavcev, ki jim zdaj že nekdanje gradbeno podjetje Progros dolguje nekaj več kot 41.000 evrov neizplačanih plač, regresov in drugih prejemkov.
Potem ko so v svetovalnici zbrali dokumentacijo in izračunali vsoto terjatev, so podatke predali odvetniku, poziv za poplačilo so vročali tudi preko detektiva. Lukić se je minuli teden v zvezi s terjatvami na Mijiča obrnil še z elektronskim sporočilom. Rok za poplačilo se je iztekel v torek, a se, pričakovano, ni zgodilo nič, je povzel sogovornik.
Delavska svetovalnica ima "definitivno" v načrtu nadaljnje korake, je povedal, na vprašanje, kakšne, pa je odvrnil le, da "se pustimo presenetiti" in da so "zagotovo še na razpolago ustrezni pravni postopki".
"Mijič je množina"
Pri zadevi Mijič sicer po njegovih besedah ne gre za afero, temveč zadevo. "Mijič ni ednina, temveč množina. Mijič je pokazatelj sistema, poslovnega modela, ko si v podjetju zastopnik, družbenik, imaš neko funkcijo, ko stvari začnejo škripati, pa se postopoma umakneš. Najdeš nekega zastopnika v Bolgariji, Ukrajini, ponavadi Srbiji, tokrat v BiH. In ko zadeva še bolj 'zagusti', se še bolj umakneš iz podjetja in najdeš - ali pa on tebe najde - novega lastnika. Ta zadeva je, na žalost, klasičen primer izigravanja delavcev," je dejal Lukić.
V tej luči je opozoril, da je problem tovrstnega izkoriščanja delavcev, veriženja podjetij in slamnatih lastnikov že star in da je na podobne zgodbe opozarjal že pred več kot desetimi leti.
Potem ko je bil za direktorja nekdanjega Progrosa imenovan Admir Kamerić s stalnim prebivališčem v vasi Dubnica v BiH, ki je na tej funkciji zamenjal Miladina Mijića, očeta Borisa Mijiča, in je poslanec podjetje brezplačno prenesel na Roka Snežiča, sicer ne pričakuje nič dobrega.
Na eni strani imamo delavce, ki iščejo svojo pravico, do katere lahko, hipotetično, na sodišču denimo pridejo čez dve leti, a le na papirju, saj terjatev, ker podjetja ni več, ne morejo izterjati, na drugi pa delodajalca, odgovorno osebo, ki si v enem tednu opere roke in umakne, je ponazoril. "Z vidika ustave imamo ustavno kategorijo proste gospodarske pobude in ustavno kategorijo pravne in socialne države, a je prosta gospodarska pobuda očitno nadrejen pojem," je razočaran.
Veriženje posmeha
Opeharjeni delavci so sicer manever s prenosom podjetja na Snežiča, ki ga je v provokaciji, namenjeni sokoordinatorju Levice Luki Mescu, preimenoval v podjetje za rejo živali Klukec, kot glavno dejavnost pa določil rejo kamel, pospremili z veliko jeze. Vprašali so se, kako to, da so morali priti iz svoje države v Slovenijo, da so ugotovili, da je tu še huje kot pri njih, je povzel vodja svetovalnice. Jezni so na delodajalca in državo, "da sistem dopušča, da nekdo povzroča takšne dolgove in se zraven smeje".
"Govorimo o veriženju posmeha. Kdo se posmehuje? Posmehuje se vodja poslanske skupine (Resnice Katja Kokot), posmehuje se ta tako imenovani davčni svetovalec (Snežič), posmehuje se Mijić, s tem, ko je tiho, ko ve, kaj je sprožil. In vse to verižno posmehovanje znotraj državnega zbora in navzven je tisto, kar je neko novo dno," je ocenil Lukić.
Mijiču, zoper katerega na policiji tečejo predkazenski postopki, bi bilo treba odvzeti opravilno sposobnost, je nadaljeval. "Tega človeka nočemo več videti na nobeni funkciji. Ne le, da ne bi smel voditi nobenega podjetja več, ne bi smel več nastopiti nobenega zastopništva, družbeništva, nobene funkcije. Svoje je dokazal s svojo zgodovino, s tem, kaj je počel, in s svojimi reakcijami v zadnjih tednih in dnevih," je odločen.
