(ZGODBA O ...) Owling ali sovljenje. Sove imajo svoje oboževalce

Mlada sova, ki je zavzela pozornost Mariborčanov za vsaj nekaj časa, je deloma opomnik, da narava živi čisto blizu nas, včasih pa tudi z nami, na naših dvoriščih. Ampak poleg morda celo pretirane skrbi za sovo, ki je vendarle del narave, je koristno vedeti, da je sove, pa tudi ostale prostoživeče živali, priporočljivo pustiti čim bolj pri miru. Niso pa Mariborčani edini fascinirani nad sovami, v tujini je že nekaj časa znan trend owling (sovljenje), kjer ljudje spremljajo sove v njihovem naravnem habitatu ponoči. 

Binokularni vid in izjemen sluh

V knjigi Kaj ve sova: nova znanost o najbolj skrivnostnih pticah sveta ameriška znanstvena pisateljica Jennifer Ackerman denimo na zelo poljuden in zanimiv način opiše vse vidike življenja sov, raznolike skupine ptic, ki šteje približno 260 vrst. Sove se pojavljajo na vseh celinah razen na Antarktiki, in segajo od ledene Arktike (dom osupljivo lepe snežne sove, znane po Hedwig iz knjig o Harryju Potterju) do najbolj vročih puščav (dom vilinskih sov).

Ackerman odgovarja na nekatera najosnovnejša vprašanja o sovah, recimo zakaj imajo edine od vseh ptic človeško značilnost oči, obrnjenih naprej? Odgovor je deloma zato, ker binokularni vid daje lovskim sovam večjo sposobnost zaznavanja plena, prav tako pa zato, ker je velik del sovine glave prenatrpan z infrastrukturo, potrebno za podporo njenega ostrega sluha tako, da je v lobanji malo prostora za drugačno postavitev oči.

Drugič, kako sove lovijo v popolni temi? Predvsem z visoko razvitim sluhom, ki je sposoben natančno zaznati hrup, ki spremlja gibanje potencialnega plena. Tretjič, kako je sovji let tako tih? Slednje je biomehanična skrivnost, ki še vedno muči biologe in inženirje, vendar ga večinoma pojasnjuje vrsta značilnih fizičnih značilnosti sovinega perja. Sove so mojstrice prilagajanja, saj so svoje znanje kot nočni plenilci izpopolnjevale milijone let. Od tod tudi obrat glave za 270 stopinj.

Sove blizu nas

Najpogostejša vrsta sove v Sloveniji je lesna sova, ki je izvorno gozdna vrsta. "Ta se je marsikje prilagodila na življenje v mestih, kjer prebiva v večjih parkih z dovolj velikimi drevesi, ki ji nudijo dupla za gnezdenje. Na naselja sta dobro prilagojena tudi veliki skovik in čuk, ki za gnezdenje, poleg naravnih dupel v večjih drevesih včasih izbirata tudi luknje in niše v starih stavbah, predvsem na podeželju. Obe vrsti sta v Sloveniji bolj lokalizirani in najpogostejši na Primorskem. Na severovzhodu države je v mestih oz. naseljih lahko prisotna tudi mala uharica, ki pozimi lahko tvori značilna skupinska prenočišča z več deset osebki. Redkejša je pegasta sova, ki pa je tudi prilagojena na življenje v bližini človeka, saj gnezdi v starih kmetijskih poslopjih, podstrešjih cerkva ipd.," na vprašanje o sovah v Sloveniji odgovarja Domen Stanič, varstveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter urednik revije Svet ptic. 

Po drevesih plezajo s kremplji in kljunom

Tudi mariborska mestna sova je seveda lesna sova. "Puhaste mladiče sov najpogosteje najdemo prav tam, kjer je gnezdo. Za mlade sove je značilno, da gnezdo zapustijo že, ko še ne znajo leteti, zato po okoliških drevesih plezajo s kljunom in kremplji. Zato jih lahko v tem času najdemo v širši okolici gnezda. V večini primerov pa nikakor ne gre za zapuščene živali, saj starši še vedno skrbijo zanje, čeprav jih morda mi ne opazimo. Najučinkovitejši način, da jim zagotovimo dobrobit, je, da jih pustimo na mestu, kjer smo jih dobili, saj jih samo tako lahko starša nadaljujeta hraniti. Če sovo na tleh ogrožajo psi, mačke ali drugi plenilci, jo poskušamo postaviti na višje mesto, kjer je plenilcem nedosegljiva," še pojasnjuje ornitolog. Glede na to, da postaja opazovanje in sledenje sov tudi pri nas vse bolj popularno in je verjetnost, da bi naleteli na takšnega mladiča vse večja, je dobro upoštevati nekaj navodil za rokovanje z njimi. Stanič: "Pri rokovanju mladih lesnih sov (in drugih sov, npr. večje kozače) moramo biti zelo previdni, saj starša, ki sta v bližini, lahko človeka tudi napadeta. Če sova ni v neposredni nevarnosti, da bi jo kakšen plenilec napadel, jo pustimo pri miru in se je kar se da izogibamo. Če se lesne sove lotevajo naravni plenilci, ki niso domače živali, lahko pri tem storimo le malo - v naravi je plenjenje normalen proces, ki se stalno dogaja. Le da ni vedno pred našimi očmi in zato nas ne toliko prizadene."

Še to - vse vrste sov so v Sloveniji zavarovane, zato predstavlja kakršnokoli vznemirjanje, poškodovanje ali odvzem osebkov iz narave kaznivo dejanje.

Fascinacija nad temo in opazovanje

Sove so že davno postale fascinacija ljudi, dokazi za to so v mitologiji in religiji. Simbolika sov se pojavlja v jamskih poslikavah, artefaktih in zgodbah iz starodavnih kultur ter v mnogih sodobnih družbah. Njihova trajna zanimivost je vsaj deloma posledica njihovega obvladovanja strašljivega področja – teme. V mitologiji prevzemajo številne človeške in nadčloveške lastnosti. Ker je nekaj časa po družbenih omrežjih krožil tudi trend, kjer so se ljudje postavljali v poze sove.

V sodobnem času je vse bolj popularno tudi opazovanje sov, t. i. owling. Odličen čas za iskanje sov je zima. V tem letnem času veliko sov začne iskati partnerje in se zato precej glasno oglaša. Čeprav je lahko v zimskih nočeh precej hladno, je dodatna prednost v tem letnem času ta, da je večina dreves brez listov, zaradi česar je lažje videti silhueto sove. Sove v deževni noči ne morejo dobro iskati hrane, zato izkušeni poznavalci sov priporočajo opazovanje po dežju. A pazljivo - če bi sove dalj časa motili pri lovu, bi jim to lahko škodovalo. To ravnovesje je zelo krhko. Uživajte v naravi, bodite obzirni in previdni.