Borut Planinšič
Po štirih letih čakanja bi nas morala biti ena sama nogometna vzhičenost. Tako napeto pričakovanje neprespanih noči, da bi si človek budilko v nedeljo nastavil na tretjo uro zjutraj, ko se v derbiju eksotike in tradicije udarita Haiti in Škotska. Dober mesec dni nas ne bo zanimalo le to, kdo bo svetovni prvak, temveč tudi, kaj v nogometu zmorejo države, za katere povprečni navijač iz teh krajev sploh ni vedel, da tam trava raste. Ker to je vendar svetovno prvenstvo. Preredko veselje. Na štiri leta strese svet, ne le nogometnega. In 23. izvedba ga bo stresla bolj katera koli doslej. Ne le zaradi vseh pripetljajev že pred začetkom. Največja bo, najdaljša.
Začelo se je ikonično. Z Mehiko in Južnoafriško republiko na prenovljenem stadionu Aztekov v Ciudadu de Mexicu. Edinem stadionu, ki že tretjič gosti svetovno prvenstvo. Edinem, na katerem sta in Pele in Maradona dvignila pokal za svetovnega prvaka. Tam je v četrtfinalu '86 Diego Maradona poskrbel za še dve nepozabni podobi mundialov. Najprej gol Angležem s pomočjo "božje roke". Potem še "gol stoletja", ko je čez polovico igrišča šel mimo, skozi, čez in pod celotno angleško obrambo.
SP 2026 je imel bizarno predigro. Da je nogomet tudi politika in da je hkrati lahko zatiskanje oči pred politiko, se ve. Že itak je turnir štirih časovnih pasov in treh ogromnih držav logistična nočna mora z 48 reprezentancami in njihovimi navijači, s 104 tekmami, z 39 dnevi odštevanja do prvaka. V Mehiki so nogometaše pričakali mariači ritmi. V Kanadi severnjaška zadržanost. V ZDA pa taka vnema, da bi reprezentancam bolj kot tretji golman, ki nikoli ne dobi priložnosti, prav prišel odvetnik.
Predsednik Fife Gianni Infantino nam je obljubil prvenstvo odprtosti in združitve kultur, preseženih geopolitičnih delitev in nepozabne izkušnje. Za zdaj velja le ta o nepozabni izkušnji. Za Senegalce in Uzbeke je to bil pregled sredi letališke piste s policijskimi psi. Za sodnika iz Somalije izgon s prvenstva. Za iraškega napadalca - nogometnega napadalca, da ne bo pomote - sedem ur zaslišanja ob prihodu v ZDA. Iranci so vsaj vedeli, v kaj letijo. Pa vseeno niso pričakovali, da se bodo zaradi prepovedi bivanja v ZDA morali preseliti v mehiško Tijuano, v Los Angeles in Seattle na tekmi prileteti zadnji hip in ju po tekmi nemudoma zapustiti.
Za zdaj je prvakinja birokracija. K sreči 19. julija zvečer pokal preda nekomu drugemu
Tu so še odvzem kvote vstopnic navijačem iz Irana in zavrnjeni vizumi mnogim drugim. Hja, vse za manjši ogljični odtis prvenstva. Ki bo tako ogromen, da bi glavni sponzor Aramco - za dvanajst milijard dolarjev vreden dogodek potrebuješ nič manj in nič več od savdskega naftnega giganta -, če se hoče odkupiti vedno pozornim okoljevarstvenikom, moral v zameno posaditi cel pragozd.
Fifa v svojih načelih od nekdaj ni najbolj dosledna. Rada vžge prepovedi državam, ki nogomet prepletajo s politiko. V svojih bipolarnih stališčih zdaj trdi, da ne more nič proti migracijskim politikam držav, ki jim zaupa nogometne spektakle. Nihče se ni slepil, da bo drugače. Gianni Infantino in Donald Trump sta takšna prijatelja, da je ameriški predsednik dobil Fifino nagrado za mir, če mu je že Nobelova ušla. Čez dve leti bodo olimpijske igre v Los Angelesu. Če je to generalka za podobno pragmatični MOK, lahko olimpijci že danes začnejo izpolnjevati obrazce.
Velika tekmovanja, naj bodo nogometna ali olimpijska, so vselej na udaru kritik, dokler se ne začne igra. Recite temu hinavščina, oportunizem ali zgolj strast: ko se bodo nogometne drame premaknile na igrišče, bo šlo tudi tokrat vse drugo v pozabo. Morda pa je prav tako. Naj prevlada nogomet. Za druge razprave je bilo dovolj časa prej in potem ga bo, če bi kdo imel resno voljo zanje. Kot je že Zinedine Zidane nekoč rekel: "Nogomet je edina stvar, ki lahko združi celotno državo, ne glede na politične ali verske razlike."
Zato ni nič narobe, če vas bo prihodnje tedne ena sama nogometna vročica. Četudi Slovenije ni zraven. Začelo se je že na pravem koncu. Na stadionu Aztekov, ki nam je na SP '86 dal navijaški mehiški val. Katar 2022 je bil turnir, zgrajen na klimatskih napravah sredi puščave. SP 2026 je prvenstvo, poštempljano z vizumi. Za zdaj je prvakinja birokracija. K sreči 19. julija zvečer pokal preda nekomu drugemu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
