
13. julij 1976
Jugoslovanska TV ekipa na poti v Colombo
Glavnina ekipe jugoslovanske radiotelevizije, ki bo poročala iz Colomba s pete konference šefov držav in vlad neuvrščenih držav, je odletela včeraj iz Zagreba v Colombo. Jugoslovanska RTV je zaupala nalogo zagrebški televiziji, ta pa je sestavila ekipo 90 članov z novinarji, tehničnim in drugim osebjem. V Colombo so že prej poslali vse potrebne naprave za začasni studio, ki bo oddajal v barvah. Zagrebška televizija je organizator televizijskega poročanja iz Colomba.
13. julij 1976
Zastražena Olympia
"Še v Pentagon bi prišel lažje kot do naših olimpijcev," je tarnal v soboto popoldne kolega, ko smo jugoslovanski novinarji prvič obiskali olimpijsko vas, kjer je po svečani ceremoniji ob 16. uri zaplapolala jugoslovanska zastava.
Kolikor se da presoditi, so kanadski organizatorji res storili vse, da se ne bi ponovila münchenska tragedija, ko je po terorističnem napadu izgubilo življenje 14 izraelskih športnikov in funkcionarjev. Olimpijska vas športnike in funkcionarje vseh držav udeleženk, tokrat sta to dve ogromni piramidni stolpnici, v katerih bo po končanih igrah skoraj 1000 trosobnih komfortnih stanovanj, je obdana z visoko žično ograjo, vsakih 100 metrov pa so postavljene posebne stražarnice, v katerih do zob oboroženi vojaki s pomočjo televizijskih kamer in drugih elektronskih pripomočkov budno pazijo, da je ne bi poskušal kdo preplezati.
Novinarji in drugi obiskovalci lahko prodrejo le do parka, ki obdaja obe piramidi, vstop vanje pa je dovoljen le športnikom, trenerjem, funkcionarjem ter osebju organizacijskega komiteja, ki skrbi zanje./.../Sicer pa vsem obiskovalcem olimpijske vasi tukajšnji časniki svetujejo, da naj se smehljajo. Povsod so namreč televizijske kamere, povezane z zgradbo poveljstva montrealske policije, ki posnamejo vsakega obiskovalca. "Če že mora biti vsaka fotografija v policijskem arhivu, naj bo vsaj prijazna," meni montrealski Sunday Times. SLAVKO VIZOVIŠEK
14. julij 1976
Plastična podoba HC
Bodoča hitra cesta skozi Maribor dobiva tudi prve plastične podobe: maketo hitre ceste (njenega poteka od carinarnice do Stražunskega gozda) in zlasti zelo kakovostno upodobitev bodočega dvonadstropnega mostu čez Dravo.
Ker smo o hitri cesti že podrobno poročali, bomo tokrat nekoliko več zapisali o bodočem novem dravskem mostu, ki je izredno zahteven objekt in obsega kar tretjino vseh objektov bodoče hitre ceste po investicijski vrednosti in po kvadraturi. Investicijska vrednost vseh objektov na hitri cesti naj bi predvidoma znašala 240 milijonov dinarjev. Za dvonadstropni most (ki ga načrtovalci imenujejo dva mosta čez Dravo) pa predvidevajo, da bo stal 87 milijonov dinarjev.
Idejni projekt za most je naredil Vukašin Ačanski, dipl. inž. iz Gradisa TOZD biro za projektiranje Maribor.
15. julij 1976
King Kong bo posekal Žrelo
Konec snemanja, opica mrtva! King Kong, največja pošast našega časa, je tega poletnega večera pred očmi 20.000 Newyorčanov končal svoje elektronsko življenje.
Pred najvišjim nebotičnikom na Manhattanu, 110-nadstropnim World Trade Centrom je enajst metrov visoka opica še zadnjič zasukala oči, preden so njeno 6,5 ton težko telo iz umetne gume, dlak in zapletene mehanike prelili litri umetne krvi.
Tri milijone dolarjev je dal filmski producent Dino de Laurentis, da so naredili pragozdno pošast, petkrat več kot so porabili za konstrukcijo morskega psa. Toda kaj so trije milijoni v primerjavi z 22., kolikor je stalo snemanje filma! Producent pričakuje, da bo dobil ta denar bogato bogato povrnjen. Žrelo je prineslo 200 milijonov dolarjev in od King Konga pričakujejo, da bo ta rekord posekal.

Film o King Kongu so posneli prvič leta 1933. Pripoveduje o orjaški opici, ki ugrabi čedno Newyorčanko, v katero se je bila zaljubila, in potem strahuje milijonsko mesto. King Kong naj bi bil" največji, najbolj napet in najbolj domišljijski film zadnjega leta.
Andreja Kutin










