Franja Žišt
28. junij 1976
Tito v Berlinu
Predsednik ZKJ Tito je z delegacijo, ki bo sodelovala na konferenci komunističnih in delavskih partij Evrope, dopotoval včeraj v Berlin. V svoji rezidenci se je sestal z generalnim sekretarjem nemške partije Erichom Honeckerjem in se z njim dalj časa pogovarjal. V včerajšnji izmenjavi mnenj so izrazili zadovoljstvo, ker so se priprave za konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope uspešno končale, in z delom pri pripravi dokumenta, ki je bil sprejet na demokratični način. V jugoslovanski delegaciji so Stane Dolanc, Petar Stambolić, dr. Aleksandar Grličkov, Branko Mikuliš in Vladislav Obradović.
29. junij 1976
Tudi pri nas poletni čas?
Odbor gospodarske zbornice Jugoslavije za varčevanje je dobil predlog, da bi tudi v naši državi uvedli poletni in zimski delovni čas. Spremembo predlaga gospodarska zbornica Bosne in Hercegovine, češ da bi z njo prihranili veliko energije, predvsem električne. Poletni čas bi se začel 1. maja in zimski 1. oktobra. Poleti bi pomaknili ure za eno uro naprej. Predlog bodo obravnavali med širokimi posvetovanji od znanstvenih do praktičnih. Če bi bil prihranek energije tolikšen, da bi se ta časovna operacija izplačala, bi morali tudi v Jugoslaviji spremeniti svoje navade.
30. junij 1976
Najtoplejši junij stoletja
Rekordna vročina, ki je ta teden v Evropi, je terjala več človeških življenj in je povzročila obilo škode. V Franciji so gozdni požari, v Švici so pocenili meso, ker so kmetje zaradi pomanjkanja krme morali zaklati živino. Milanski dnevnik piše, da je voda bolj dragocena kot nafta. V Britaniji, na Danskem in Nizozemskem je utonilo dvajset ljudi na prepolnih plažah. Berlinska služba prve pomoči je morala pomagati več sto ljudem, ki so žrtve toplotnega udara. Dele avtomobilske ceste pri nemškem mestu Darmstadt so zaprli za promet, ker je asfalt razpokal in nabreknil. Britanski meteorološki zavod poroča, da je to najtoplejši junij tega stoletja. Dnevna temperatura je 32 stopinj Celzija, običajna za ta letni čas v Britaniji pa je 21. Scotland Yard poroča, da je kriminala manj, več pa je družinskih in gostilniških pretepov. Visoka temperatura je omehčala tudi nekatere stroge angleške navade. Angleške bobbyje so videli, da si hladijo noge v mestnih vodometih, v londonskem bazenu so morali opozoriti kopalke, naj si oblečejo tudi zgornji del. Prvič v zgodovini so morali člani enega od angleških klubov sleči suknjiče, obdržali pa so kravate. Tudi v Parizu je temperatura omehčala vsakodnevno strogost. Stražarji predsedniške palače so prvič slekli črne tunike in prišli na delo v modrih srajcah z epoletami. Meteorologi napovedujejo, da bo vročina trajala še nekaj dni.
1. julij 1976
Manj žita
Zaradi hude suše v Evropi bodo države članice Evropske gospodarske skupnosti pridelale letos 10 odstotkov manj žita kot lani. Da bi imele dovolj žita zase, bodo zmanjšale izvoz. Že lanski pridelek 97 milijonov ton je bil manjši kot leto poprej, ko je bilo žita 108 milijonov ton.
2. julij 1976
Jutri 35 stopinj
Za danes in jutri napovedujejo meteorologi še bolj vroče vreme. Temperatura naj bi se v Sloveniji dvignila še za kako stopinjo ali dve, tako da lahko v soboto in nedeljo pričakujemo celo 35 stopinj Celzija. Včeraj je bilo najbolj vroče na Primorskem, okrog 33 stopinj, na stolpnici ljubljanske Iskre pa je svetlobni termometer med 12. in 16. uro kazal izmenično 33 in 34 stopinj Celzija. Vročinski val je še vedno v pretežnem delu Evrope, le nad severno Evropo in osrednjih predelih Sovjetske zveze včasih dežuje. Pri nas si ne moremo obetati niti kratkotrajnih ploh. Absolutno najvišjo temperaturo smo v Sloveniji doslej zabeležili prav v zadnjih dneh junija in v začetku julija, in sicer do 39 stopinj v Murski Soboti 28. junija 1935, Ljubljani pa 38 stopinj Celzija. 6. in 7. julija 1957 so v Murski Soboti izmerili 39,8 stopinje, isti dan v Mariboru 39,2, v Ljubljani 38,8.
3. julij 1976
"Poroka" s prodajalcem
Delavke podjetja Okus iz Radelj ob Dravi so se te dni na referendumu odločale za združitev z veletrgovskim podjetjem Kokra iz Kranja. Okus je že več let iskal ustrezno integracijo, v okviru katere bi si začrtal nadaljnji razvojni program ali vsaj zagotovil solidnejše poslovanje in boljši položaj. Žal pa iskanje v okviru občine in tudi izven nje ni bilo uspešno, šele v razgovorih s podjetjem iz Kranja smo našli izhod. Pri Kokri se namreč ukvarjajo s prodajo, kar bo omogočilo Okusu, da bo lažje prodrl na trg s svojim brez dvoma solidnim konfekcijskim delom, ki pa je, žal, le maloserijsko.
