Franja Žišt
9. avgust 1976
Spomin na Adamiča
Prihodnji mesec bo minilo 25 let od smrti našega rojaka pisatelja Louisa Adamiča, Amerikanca jugoslovanskega rodu, doma iz Praproč pri Grosupljem. Njegov odnos do domovine, še zlasti do narodno osvobodilnega boja, je bil velikega pomena za predstavitev jugoslovanske resničnosti svetu. Osrednja proslava ob 25. obletnici njegove smrti bo 25. septembra v Grosupljem, pripravili pa jo bodo skupščina občine Grosuplje, slovenska izseljenska matica, kulturna skupnost Slovenije in slovenski etnografski muzej. Za pripravo proslave so že imenovali častni odbor, njegov predsednik je podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije Zoran Polič. Rojstna hiša pisatelja Louisa Adamiča stoji v nekaj kilometrov od Grosupljega oddaljenih Prapročah. V spomin na našega rojaka je v njej urejen skromen muzej, na pomembnost te hiše pa opozarja spominska plošča na pročelju, ki jo je avgusta 1954 odkrila slovenska izseljenska matica. Na njej je v slovenskem in angleškem jeziku zapisano: Iz tega doma je odšel v svet naš nepozabni Louis Adamič. Svojo pot je dopolnil pogumen in velik kot žrtev za pravice ljudstva.
10. avgust 1976
Rekordni odkup pšenice
V Vojvodini so doslej odkupili 145.000 vagonov tržnih viškov pšenice, kar je rekord v primerjavi z vsemi leti doslej. V najbolj rodnem letu 1974 so odkupili 140.000 vagonov pšenice, lani pa 135.000. Računajo, da bodo odkupili celo okrog 150.000 vagonov. Sedanji rezultat je še toliko pomembnejši, ker smo na manjših površinah pridelali znatno večji pridelek pšenice kot prejšnja leta.
11. avgust 1976
Kupola za reaktorski hram
Varovalni hram bodočega jedrskega reaktorja v krški atomski elektrarni že dobiva kupolo. To je prav veličasten objekt, jekleni orjak, ki so ga delavci iz podjetja "Djuro Djakovič" iz Slavonskega broda zvarili iz 38 milimetrov debelih plošč. Reaktorska stavba se dviga 61 metrov visoko, s tistim delom, ki je v zemlji, pa dosega celo okrog 75 metrov. Jekleni del ima v premeru 32 metrov. Okrog jeklenega plašča varovalnega hrama so že začeli graditi po vmesnem zračnem prostoru še tričetrt metra debel železobetonski obroč. Kakor že ime pove, gradijo varovalni hram zato, da bi preprečili morebitno žarčenje. V tej veliki reaktorski stavbi bodo kasneje montirali dva "parogeneratorja" za proizvodnjo pare, ki bo poganjala turbino. "Kako pa boste montirali reaktor in parogeneratorja, ko pa v steni oboda ni nobenih vrat in ne odprtine?" smo vprašali. "Ko bo kupola nared, bodo najprej demontirali veliki žerjav, ki je sedaj še sredi varovalnega reaktorskega hrama. Nato bodo varovalni hram reaktorske zgradbe popolnoma zaprli in izvedli tlačno preizkušnjo. To načrtujejo za jesen. Za dostavo in montažo opreme bodo kasneje izrezali odprtino v jeklenem obodu," so pojasnili. Na gradbišču krške jedrske elektrarne je zaposlenih okrog 1.300 delavcev. Glavni izvajalci so Gradis in Hidroelektra za gradbena in Djuro Djakovič pa Hidromontaža za montažna dela. /.../
12. avgust 1976
Peking živi na ulicah
Osrednja bolnišnica v Pekingu je evakuirala vse bolnike pod šotore, ker se bojijo novih potresov. Stavba bolnišnice je stara in je pri prejšnjih potresnih sunkih bila poškodovana. Ves potrebni pribor so spravili v pritličje, zdravniške intervencije, celo operacije, pa opravljajo v šotorih. Po najnovejših opozorilih iz seizmoloških centrov, da je treba pričakovati nove potrese, so pekinške ulice vse bolj podobne ogromnim kampom. Tudi včeraj so tovornjaki razvažali družine s pohištvom vred na kraje, kjer je še prostor. Prebivalci utrjujejo svoja zasilna bivališča, da bi jih bolje ščitila pred dežjem. V Pekingu ne računajo, da se bodo ljudje pred koncem avgusta vrnili na domove.
13. avgust 1976
Megla na Marsu
Izredno jasne fotografije, ki so jih poslale kamere iz tistega dela vikinga 1, ki kroži okrog Marsa, kažejo, da se na njem odigrava proces kroženja vode, podoben kot na Zemlji. Fotografije, ki so bile narejene kratek čas po Marsovem "svitanju", kažejo več metrov debelo meglo v kanalih in kraterjih. Na fotografijah, ki so bile posnete pol ure pred svitanjem, te megle še ni bilo.
14. avgust 1976
Sedem tisoč na dan
Včeraj je minilo 24 dni, odkar je odprta avtomobilska cesta Hoče-Celje, in strokovna služba republiške skupnosti za ceste je že zbrala prve podatke o prometu na njej. Po njej vozi povprečno 7000 vozil na dan, kar je nekoliko več, kot so računali (pet tisoč do pet tisoč petsto vozil). To je predvsem posledica turistične sezone. Seveda se promet razlikuje tudi po dnevih in se giblje od pet tisoč do devet tisoč vozil ob koncu tedna. Dnevno iztržijo s cestnino okoli 60.000 dinarjev.
