
Prva fotografija Marsa
21. julij 1976
Danes otvoritev
V današnjih dopoldanskih urah je predsednik izvršnega sveta SRS Andrej Marinc v Celju slovesno odprl štajersko avtomobilsko cesto, in sicer odsek od Celja do Hoč. Trasa ceste meri 44 kilometrov in 460 metrov in je speljana tako, da povsod omogoča hitrost 120 kilometrov na uro, ker znaša največji radij njenih krivin 700 metrov. Postaviti je bilo treba 24 mostov in osem viaduktov (v skupni dolžini 2398 m), urediti 27 nadvozov in 12 podvozov ter zvrtati dva predora v skupni dolžini 1500 metrov. Največji naklon cestišča, ki prečka 48 rek in potokov, znaša 4 stopinje. Pet priključkov spaja cesto s Framom, Slovensko Bistrico, Slovenskimi Konjicami, Dramljami in Celjem. Cena gradnje je znašala 1,6 milijarde dinarjev Na cesti bo veljala omejitev hitrosti 100 km/h, cestnina za poprečni osebni avtomobil bo znašala 12 dinarjev. Nova prometnica bo nedvomno pomembna pridobitev za slovensko prometno omrežje in seveda tudi za jugoslovansko gospodarstvo.
21. julij 1976
Srečen pristanek na Marsu
Po enajstih mesecih potovanja med katerim je preletela 213 milijonov kilometrov, se je ameriška vesoljska sonda viking 1, oziroma njen spodnji del, modul z instrumenti, spustila na Mars. Ta zgodovinski trenutek je bil včeraj ob 13. uri in 12 minut po srednje evropskem času. Pristanek je bil brezhiben in znanstveniki, ki so prebili mnogo ur napetosti v kontrolnem centru v Pasadeni, so se objemali od navdušenja. Že deset minut po pristanku sta dve kameri na modulu posneli prve slike najbližje okolice in jih poslali na Zemljo. Potovale so do nas celih 20 minut.
Tri metre širok, dva metra visok in 576 kilogramov težek modul je opremljen z laboratoriji, zelo dovršenimi elektronskimi možgani in drugimi napravami. Njegov glavni namen je ugotoviti, ali so na Marsu znaki življenja. To naj bi dognali biološki instrumenti, veliki vsega skupaj kot kaka potovalka. Preiskovali bodo vzorce tal, katere bo grabila mehanična roka modula. Morebiti bo vmes našla tudi kako grudo zlata, kajti znanstveniki sodijo, da bi na kraju pristanka, v "Zlati dolini", utegnile biti tudi plemenite kovine.
23. julij 1976
Slavje v Dražgošah
Kljub slabemu vremenu in dežju se je več tisoč ljudi - nekdanjih partizanov in aktivistov Gorenjske, mladine in najvišjih predstavnikov političnega in družbenega življenja Slovenije udeležilo včeraj dopoldne osrednje proslave dneva vstaje slovenskega naroda in osmega zbora aktivistov Gorenjske v legendarnih Dražgošah. Zborovanje je odprl sekretar medobčinskega komiteja ZKS Ludvik Kejžar, ki je pozdravil navzoče in nato predal besedo slavnostnemu govorniku predsedniku predsedstva SRS Sergeju Kraigherju (njegov govor objavljamo na zadnji strani).
Sergej Kraigher je nato odkril veličasten spomenik legendarnemu Cankarjevemu bataljonu in dražgoški bitki. Po odkritju so Škofjeločani predali tradicionalni prapor aktivistov Gorenjske predstavnikom radovljiške občine, kjer bo prihodnje leto že deveto tradicionalno zborovanje aktivistov Gorenjske. Zatem je predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič pozdravil navzoče mladince in mladinke avnojske brigade, ki je v Dražgošah začela svoj tradicionalni pohod v Jajce. D. Ž.
23. julij
Kuhinja pri telovadbi
Andreja Kutin









