Podnebna konferenca in podnebni dogovor. Ni vse v denarju

Med tem, ko se državni vrh ukvarja z vprašanjem ali podnebne spremembe sploh so in ali je res nujno ukrepati, se je v Mariboru odvila dvodnevna konferenca o podnebnih spremembah, na kateri so bili udeleženci vključno z županom, državnim sekretarjem in strokovnjaki enotni - podnebne spremembe že močno spreminjajo lokalne skupnosti in te se morajo prilagoditi. Samo letos so vročinski valovi zakrivili presežne smrti, je uvodoma v videonagovoru dejal Jan Dusík, namestnik generalnega direktorja Generalnega direktorata Evropske komisije za podnebno politiko: "Evropa se segreva dvakrat hireje od globalnega povprečja, zabeležili smo 45 000 presežnih smrti zaradi vročine, in to samo letos," obenem pa napovedal serijo ukrepov in zakonodajnih paketov, ki jih snuje EU.

Da so blaženje posledic podnebnih sprememb, ki smo jim priča, energetska samooskrba in neodvisnost med strateškimi cilji mesta, je poudaril mariborski župan Saša Arsenovič: "Maribor je že naredil pomembne korake na področju energetske samooskrbe, ozelenjevanja mesta, trajnostne mobilnosti in energetskih prenov. Med ključnimi prihodnjimi projekti je izraba odvečne toplote iz podatkovnega centra in tovarne umetne inteligence na Mariborskem otoku za ogrevanje prebivalstva, pri čemer pričakujemo tudi sodelovanje države." Rok Šimenc, državni sekretar za kohezijsko politiko, pa je opozoril na pomen kakovostne priprave razvojnih projektov in učinkovitega črpanja evropskih sredstev, pri tem pa dodal, da potrebujemo premik od strategij do prakse: "Potrebujemo rešitve, ki bodo čim bližje ljudem, regionalna in lokalna raven najbolje pozna potrebe ljudi na terenu."

Maribor je naredil precej korakov v pravo smer, a kot je opozorila Agnes Schönfelder svetovalka iz Mannheima, je logika preprosto obrnjena napak - mesta najprej poiščejo vire financiranja in šele nato podnebne projekte: "To je bolezen vseh, ne samo Slovenije, ko gre za podnebne spremembe. A najprej morajo podjetja, ljudje, mesta, vedeti, kaj bi radi, šele nato lahko govorimo o spodbudah, semenskem denarju." Kako odgovarja na vzpon desnice in z njim grožnje, da zeleni prehod ogroža podjetja in podjetništvo? "Še nobeno podjetje ni bilo ogroženo zaradi tega, pravzaprav nasprotno, če podjetja vedo, kaj delajo, lahko s temi ukrepi veliko privarčujejo."

V Mannheimu so se zavezali, da bo leta 2030 mesto podnebno nevtralno in sedaj so na dobri poti, gre za lokalni zeleni dogovor, ki ni program subvencij, temveč pogodba med partnerji v mestu: "Dogovor ni obljuba o denarju, ampak je dogovor, da bo mesto bolj prijazno življenju. Financiranje je na drugem mestu. Subvencije ne smejo biti neskončne, ampak le začetek." Na prvo mesto ukrepanja Nemka postavlja podatke, merljivi podatki so namreč ključni za prepoznavanje uspeha in upravljanje. Sledi sodelovanje ljudi, abstraktni cilji namreč ne prepričajo nikogar, zelenica, prenovljen pločnik, pa ja, je dodala: "Ne le govoriti ljudem, kaj naj počno, ampak jim dati moč odločanja."