Elizabeta Planinšič
Na Policijski upravi Ljubljana so predstavili podrobnosti obsežne mednarodne kriminalistične preiskave, v kateri so razkrili dobro organizirano kriminalno mrežo, ki naj bi se ukvarjala s tihotapljenjem prepovedanih drog in orožja, njeno delovanje pa naj bi spremljali tudi nasilni obračuni. V Sloveniji sta se zgodili dve ugrabitvi, kriminalisti preverjajo povezave z več streljanji in dvema še neraziskanima eksplozijama, v tujini pa združbo povezujejo celo z umori. Preiskava je trajala štiri leta, kriminalne povezave pa so segale od Slovenije do Španije, Nizozemske in drugih evropskih držav.
V zaključni akciji, ki je potekala minuli torek, je sodelovalo približno 400 kriminalistov. Na območjih Ljubljane, Celja in Kopra so opravili več kot 41 hišnih preiskav in prijeli 34 osumljencev, večinoma slovenskih državljanov. Sedemnajstim so odvzeli prostost, 15 pa jih je ostalo v policijskem pridržanju. Eno hišno preiskavo so opravili tudi pri slovenskem državljanu v Španiji, eden glavnih osumljencev pa je bil že pred dnevi na podlagi evropskega naloga za prijetje prijet na Hrvaškem, kjer je v ekstradicijskem priporu.
Podrobnosti sta na tiskovni konferenci predstavila Stojan Belšak, vodja oddelka za organizirano kriminaliteto na sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana, in Mišo Radovančević, vodja oddelka za prepovedane droge v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Preiskavo je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo, slovenski kriminalisti pa so sodelovali s policijami 22 držav.
Zaradi izgubljenih pošiljk ugrabitve
Med štiriletno preiskavo so kriminalisti ugotovili, da velikih zaslužkov s prepovedanimi drogami niso spremljali le spori med člani kriminalne mreže, temveč tudi nasilni obračuni. Na območju Slovenije sta se zgodili dve ugrabitvi, povezani s preiskovanimi kriminalnimi posli. Po Belšakovih besedah naj bi člani združbe zaradi velikih izgub, ki so nastale ob policijskih zasegih drog, skušali ugotoviti, kdo policiji izdaja informacije o njihovih dejavnostih. V obeh primerih so policisti uspešno posredovali in preprečili nadaljnja kazniva dejanja. "Narava kriminalne združbe je brezkompromisna," je poudaril Belšak.
Kriminalisti preverjajo tudi povezave članov združbe z dvema še neraziskanima eksplozijama ter več streljanji na območju Ljubljane in širše. Za zdaj gre za indice, konkretnih primerov pa na tiskovni konferenci niso razkrili. Belšak je pojasnil še, da preiskovano kriminalno mrežo v tujini povezujejo z več umori.
Obsežna preiskava je bila razdeljena na šest kriminalnih združb. Po navedbah policije so preiskovalci v štirih letih razkrili posle s prepovedanimi drogami, katerih ocenjena vrednost na črnem trgu presega 37 milijonov evrov. V zaključni akciji so na območju Slovenije zasegli več kot 15 kilogramov amfetaminov in 51 kilogramov konoplje, avtomatsko puško, šest pištol, komunikacijske naprave in kartice za šifrirano komunikacijo ter druge dokaze.
Celotna mednarodna preiskava je zajela promet z več kot tremi tonami konoplje, približno 700 kilogrami kokaina, 100 kilogrami heroina, 30 kilogrami amfetaminov in 12 kilogrami MDMA. Preiskovalci so obravnavali tudi posle s ketaminom, hašišem, približno 18.000 tabletami ekstazija in tisoč enotami psihoaktivnih gob. Odkrili so še več kot 400 litrov anhidrida ocetne kisline, kemikalije, ki se uporablja pri proizvodnji prepovedanih drog. Med zaseženimi predmeti so bile tudi tablete za zdravljenje motenj erekcije, katerih vrednost so ocenili na približno 1,5 milijona evrov.
"Kriminalne združbe ne poznajo meja in ovir," je poudaril Radovančević. Po njegovih besedah je prav mednarodno sodelovanje ključno za uspešno preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj. Dodal je, da majhnost Slovenije pri pregonu organiziranega kriminala ni omejitev, kriminalne združbe pa pozval, naj ne podcenjujejo dela slovenske policije.
Europol razkril način tihotapljenja drog
Medtem ko so slovenski kriminalisti predstavili predvsem dogajanje v Sloveniji, je Europol v sporočilu za javnost podrobneje opisal, kako je kriminalna mreža delovala po Evropi. Po njegovih ugotovitvah so v njej sodelovali državljani Bosne in Hercegovine, Srbije, Slovenije, Bolgarije, Turčije in Nizozemske.
Združba naj bi za tihotapljenje prepovedanih drog uporabljala ustaljene evropske trgovske poti, pošiljke pa skrivala med povsem zakonitim tovorom. Voznike so novačili predvsem v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Bolgariji, droge pa prevažali s tovornjaki, kombiji in osebnimi avtomobili. Zakoniti prevozi blaga so služili kot krinka za nezakonite posle, hkrati pa so z njimi ustvarjali prihodke in zmanjševali stroške tihotapljenja.
Kokain, konopljo, amfetamine, MDMA in metamfetamin so prevažali predvsem iz Belgije, Nizozemske in Španije v druge evropske države. Pri organizaciji prevozov in medsebojnem dogovarjanju so uporabljali šifrirane komunikacijske sisteme SKY ECC in CryptCom, s katerimi so skušali prikriti svoje dejavnosti pred organi pregona.
Europol je razkril tudi, kako naj bi člani kriminalne mreže obračunavali med seboj. Ko so pošiljke drog izginile, jih je zasegla policija ali so med člani izbruhnili spori, naj bi sledila nasilna maščevanja. Tarče napadov niso bili le člani združbe, ampak tudi njihovi družinski člani. Preiskovalci mrežo povezujejo z več umori, poskusi umorov in napadi z eksplozivnimi sredstvi, tudi ročnimi bombami.
Z nasiljem naj bi skušali izterjati izgubljeni denar, kaznovati domnevno odgovorne za propadle posle in ohraniti nadzor nad kriminalnimi dejavnostmi. Med preiskavo so med drugim odkrili tudi poskus umora v Španiji.
Zasežene droge le del kriminalnih poslov
Europol je ob tem pojasnil, da so policisti med februarjem 2022 in septembrom letos v različnih državah zasegli 253 kilogramov kokaina, 404 kilograme konoplje, 18,8 kilograma metamfetamina in 825 gramov MDMA. Zasegli so tudi 550 litrov anhidrida ocetne kisline, avtomatsko strelno orožje z dušilcem, strelivo in več pištol. Toda preiskovalci so ugotovili, da je bil dejanski obseg trgovine z drogami bistveno večji, kot so nakazovale zasežene količine. S pomočjo podatkov iz šifriranih komunikacijskih sistemov in drugih dokazov so namreč rekonstruirali številne dodatne prevoze in posle, povezane s približno 2,5 tone konoplje, 474 kilogrami kokaina, 104 kilogrami heroina, 30 kilogrami amfetaminov, 11,6 kilograma MDMA in manjšimi količinami drugih prepovedanih drog. Zaradi teh poslov naj bi osumljence prav tako kazensko preganjali.
Prav šifrirana sporočila so preiskovalcem omogočila vpogled v razsežnosti kriminalnih poslov, ki so bili precej večji, kot so sprva nakazovale zasežene pošiljke.
