Franja Žišt
Najbrž ni nikogar, ki ne bi poznal zimzelene "Driving Home for Christmas", ki se tudi v letu 2025 že ves mesec vrti po radiih. Hit, ki sproži hrepenenje, še posebej, če smo takrat ravno v avtu, po domačnosti, toplini, bližini. Pesem, ki je bila prvič izdana leta 1986, pripoveduje zgodbo o utrujenem popotniku, ki se vrača domov. Trenutek topline humorja in prazničnega duha, ki pač nosi svojo čarobnost. Gre tudi za eno najbolj priljubljenih prazničnih pesmi v Veliki Britaniji, zato ne čudi, da je melodijo letos v božičnem oglasu uporabila znana britanska trgovska veriga. Skladba, ki med prazniki spremlja že generacije, pa je v teh dneh dobila še dodaten zven, saj so tik pred božičem člani družine pevca Chrisa Ree, ki nam je s svojim glasom s prepevanjem le-te pričaral praznično vzdušje, z veliko žalostjo sporočili, da se je po kratki bolezni mirno poslovil "naš ljubljeni Chris". "Chrisova glasba je ustvarila zvočni posnetek mnogih življenj in njegova zapuščina bo živela naprej skozi pesmi, ki jih je zapustil za seboj," so še zapisali svojci v uradni izjavi.
Vse, da ne bi izdali albuma
Chris Rea, angleški ustvarjalec rock in blues glasbe z značilnim vokalom in igranjem kitare, se je rodil 4. marca 1951 v Middlesbroughu kot eden izmed sedmih otrok italijanskemu očetu in irski materi, so ob njegovi smrti zapisali pri BBC-ju. Rodil se je v družino, ki se je ukvarjala s sladoledom. Kot zanimivost - Rea je menda kasneje celo opravljal vozniški izpit v očetovem kombiju za sladoled. Oče je imel v lasti tudi verigo kavarn in Chris je kot najstnik, poleg izdelovanja sladoleda, pospravljal mize v kavarni. Želel je izboljšati očetov posel, vendar oče za to ni imel posluha, zato se je njegova poklicna želja spremenila in je želel postati novinar, ki bi spremljal avtomobilski svet in dirke avtomobilov. Očitno le do takrat, ko je kupil svojo prvo kitaro, na katero je igral z desnico, četudi je bil sicer levičar.
Posnel in izdal je petindvajset studijskih albumov. Ko je napisal pesem Driving Home for Christmas, je prejemal socialno pomoč, prav tako pa ni vozil avta. Kljub temu da je pesem napisal, pa ji ni bil naklonjen. Da jo izdajo na albumu, je bila odločitev njegove založbe: "Naredil sem vse, kar sem lahko, da ne bi izdali tega albuma," je kasneje razlagal v intervjujih. "Na srečo so ga izdali." Poleg svoje priljubljene praznične uspešnice je Rea v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja dosegel uspeh na svetovnih lestvicah glasbe s skladbami Fool (If You Think It's Over), Let's Dance in The Road To Hell.
V glavi vedno tam, kjer je napisal pesem
"Pred leti sem obupal nad napovedovanjem uspešnic. Moja kariera je kot gorovje – gor in dol, brez časa za občasne platoje. Napisal sem verjetno na tisoče pesmi. Ampak nočem pasti v past misli, da to karkoli dokazuje. Spomnim se, da se je Ronnie Scott nekoč pošalil: 'Naš pozavnist je napisal 500 pesmi ... in vse so zanič'." je dejal Chris Rea v enem izmed pogovorov za medije pred desetimi leti. Takrat je pojasnil tudi, da se pri vseh svojih pesmih natančno spomni, kje jih je napisal. "Tako si zapomnim besede. Ko sem na odru, sem v glavi vedno tam, kjer sem napisal pesem. Zaprem oči in si predstavljam, da nikoli ne pozabim."
"Vedno sem imel težaven odnos s slavo, že pred prvo boleznijo. Nobeden od mojih junakov ni bil rock zvezda. Nekoč sem prišel v Hollywood na podelitev nagrad grammy in mislil sem, da bom srečal ljudi, ki so pomembni, kot sta Ry Cooder ali Randy Newman. Ampak bil sem obkrožen s pop zvezdniki," se je spominjal Rea, ki je preživel raka trebušne slinavke. Diagnosticirali so mu ga pri 33 letih, prestal je številne operacije, leta 2001 pa so mu trebušno slinavko odstranili in posledično je zbolel še za sladkorno boleznijo, kasneje je povedal, da vsak dan jemlje 34 tablet. "Naučiti sem se moral početi tudi druge stvari. Namesto da bi na primer bil na turneji po Ameriki, sem začel gojiti paradižnik."
Kdo je na vrsti za pripravo kave
Rea je najbrž tudi eden izmed glasbenikov, ki je rekorder v tem, kako dolgo je ostal poročen z isto žensko. Z ženo Joan Lesley sta se namreč spoznala kot najstnika in ostala skupaj vse do njegove smrti. Ključ do dolgega razmerja? Razumevanje. "Joan me kliče očka – jaz njo mama – in tako naju kličejo tudi dekleta. Najin zlati trenutek je vsako jutro, ko se dregava s komolci, kdo je na vrsti za pripravo kave. Potem so tu še velike skodelice sveže kave, jutranje novice in eno uro gledanja skozi okno na podeželje, pa sva še vedno stara 16 let. Srečna sva, da še vedno imava ta občutek," je ob neki priložnosti razlagal glasbenik. Kadar se stisneta ali pa ženi reče, da je videti seksi, se hčerki zgražata, je še dejal takrat, ko sta Josephine in Julia počasi že zapuščali dom in odhajali na univerzo.
Rea se je v življenju sproščal z dirkanjem z avtomobili, s slikanjem in igranjem kitare in "se skozi leta naučil biti srečen", je dejal v enem izmed intervjujev. Veliko sreče je s svojo glasbo prinesel tudi v številne domove in avtomobile. Še posebej vsakič, ko ga zaslišimo, ko se za božič vozimo domov.
