(POPULARNO) Obtožbe proti Michaelu Jacksonu so zgolj začasno pometene pod preprogo

Film režiserja Antoina Fuque z izvrstnim Jaafarjem Jacksonom v glavni vlogi je že takoj po premieri začel podirati rekorde. Z 217 milijoni dolarjev dobička na svetovnem trgu je film celo na dobri poti, da bo postal komercialno najuspešnejši biografski film vseh časov. Za primerjavo: Bohemian Rhapsody (2018) je prvi vikend končal s prihodki v višini 124 milijonov dolarjev, Oppenheimer (2023) pa 180 milijonov. Pri tem je treba upoštevati še podatek, da zgodba o Michaelu Jacksonu svojo distribucijo na Japonskem začenja šele junija, in ker ima pevec tam še vedno ogromno bazo oboževalcev, bo to filmu dalo dodaten zagon na kino blagajni.

Film, ki podira vse ovire

O težko pričakovanem celovečercu je bilo v zadnjem letu zapisanega ogromno in zdi se, da so mu razne kontroverze prej koristile kot škodile. Na prvem mestu so tu bile novice o nenavadnem dodatnem snemanju lani poleti, zaradi česar se je film podražil za 50 milijonov dolarjev, z novimi prizori pa je dobil nov konec, tako da se zgodba o Jacksonu v filmu zaključi prej, kot je bilo sprva načrtovano. Namesto leta do 1995 tako zdaj spremljamo njegovo pot zgolj do leta 1988, s čimer so se producenti izognili obravnavanju obtožb o spolnih zlorabah otrok, ki so se prvič pojavile leta 1993, ko je takrat 13-letni Jordan Chandler s svojo družino kot prvi sprožil pravne postopke proti kralju popa. 

Potem pa je tu še dejstvo, da za filmom stoji producent Graham King, ki je leta 2018 s skupino Queen zasnoval že biografski film Bohemian Rhapsody, ta pa ima marsikaj skupnega s celovečercem o Jacksonu. Kot prvo, tudi tam je šlo za izrazito "prečiščeno" zgodbo o Freddieju Mercuryju, ki je močno olepšala pevčev odnos do homoseksualnosti in aidsa. Obenem pa je že tisti film ponudil zelo površinsko gledalsko izkušnjo, kjer v ospredju ni dramski razvoj likov, temveč galerija največjih uspešnic skupine, ki se je zaključila s klimaksom nastopa na Live Aidu v Londonu. Zaradi tega je Bohemian Rhapsody film, ki je močno razdeli občinstvo. Medtem ko ga je kritiška stroka večinoma odklonila, pa je bil film pri gledalkah in gledalcih izjemno uspešen. Ko se je izvedelo, da Graham King stoji tudi za filmom o Michaelu Jacksonu, je zatorej takoj postalo jasno, da bo tudi ta film do zadnje podrobnosti sledil enakemu receptu, ki se je že izkazal za komercialno uspešnega. In to smo tudi dobili: tudi Michael je pocukrana biografija slovitega pevca, polna klišejskih prizorov, predvsem pa poudarkov na njegovih ikoničnih komadih. S tem se je zgodba o razdoru med kritiki in gledalci - predvidljivo - spet ponovila.

Začetek sodnega procesa prihodnje leto

Medtem ko tudi slovenske gledalke in gledalci množično hodijo v kino gledat Michaela na velikem platnu, pa je fascinantno tudi to, kako hitro so občinstva po vsem svetu spregledala ali pa kar namenoma pozabila, da se navdušujejo nad človekom, ki ga tudi 17 let po smrti še vedno bremenijo nerazrešene obtožbe o spolni zlorabi otrok. In ta zadeva je še daleč od razrešitve. Pravzaprav se zaradi počasnega kolesja ameriškega pravosodja šele dobro začenja. Prav prihodnje leto se namreč začne sodni proces, na katerem bosta domnevni žrtvi Wade Robson in James Safechuck poskušala dokončno dokazati, da Jackson ni bil samo prijatelj številnih otrok, temveč v določenih primerih tudi storilec sprevrženih dejanj. 

To, kako je komercialna filmska mašinerija v času izida filma Michael ta vidik njegove zgodbe uspela pomesti pod preprogo in gledalce vseeno množično privabiti v kina, je svojevrsten piarovski dosežek. O tem je v intervjuju za revijo Variety prejšnji teden spregovoril dokumentarist Dan Reed, avtor filma Odhod iz Neverlanda (Leaving Neverland), prav tistega, ki je leta 2019 na šokantno pristen način ponudil izpovedi Robsona in Safechucka. Jacksonova družina je vsa ta leta bila neizprosen pravni boj proti avtorjem filma in postaji HBO. Z grožnjami TV-mreži, da bodo ob izgubljeni tožbi in nadaljnjem predvajanju morali prevzeti dobršen delež 100 milijonov dolarjev potencialnega odškodninskega zahtevka, je družina Jackson dosegla, da je HBO s svojega programa in platforme Max za vedno umaknil omenjeni dokumentarec. Zadnji dve leti si zato filma Odhod iz Neverlanda sploh nikjer več ni mogoče legalno ogledati in je zaradi pritiskov dejansko končal v bunkerju. 

"Michael Jackson ni bil samo oseba, ampak je pravi ameriški mit,“ je v intervjuju za Variety povedal Dan Reed. "Razrasel se je v nekaj mnogo večjega, kot je v resnici bil. Ko se to zgodi, pravzaprav ni več pomembno, kakšen je bil kot človek, saj se preobrazi v nekaj, kar si kultura prisvoji po svoje. Jackson je postal del kolektivnega imaginarija, ta pa ne prenese dejstva, da je bil pedofil. Ne moreš reči: 'Joj, ta človek je morda res imel spolne odnose z otroki, ampak ali ni njegova glasba odlična?' To ni razlaga, ki bi jo kdorkoli lahko zagovarjal.“ 

Michael Jackson je kot religija

Že takoj, ko je Reed leta 2019 na festivalu v Sundanceu premierno predstavil film Odhod iz Neverlanda, se je filmar skupaj z ekipo začel soočati z grožnjami in se z njimi sooča še danes. Premierna projekcija je bila celo edina v zgodovini festivala, na kateri so zaradi poostrene varnosti pregledovali občinstvo za morebitna eksplozivna sredstva. Kot danes pravi režiser, je bilo dobršno število napadov nanj, ki so sledili na družbenih omrežjih, načrtno orkestriranih s strani neznanega naročnika. Do Reeda je denimo prišla informacija, da je nekdo najel zasebnega detektiva, da je izbrskal podatke o režiserjevem bančnem računu in seznam njegovih telefonskih pogovorov. 

To še toliko bolj kaže, kakšen šok je njegov film predstavljal ne samo za oboževalce, ampak za celotno splošno javnost. "Michael Jackson je v sodobni kulturi kot religija. S svojim filmom sem izvedel bogokletje, zdaj pa ta novi biografski film ponovno vzpostavlja izvirni mit o njem. Tako kot pri vsaki religiji ljudje tudi tu potrebujejo vero v čudež, namreč v Jacksona kot aseksualno, čisto bitje, ki je majhnim otrokom želelo le dobro in jim je ves čas pomagalo. Jacksonu so pripisali lastnosti božanstva. A obstajal je tudi Jackson kot človek in po tej plati je bil točno tisto, kar vemo, da je bil." 

Prepričan v glasbenikovo krivdo

Reed je sedem let po izidu filma Odhod iz Neverlanda še vedno trdno prepričan, da je Michael Jackson kriv spolnih zlorab otrok – pa čeprav je bil pred začetkom snemanja dokumentarca tudi sam skeptičen glede tovrstnih trditev. "Sprva sem bil skeptičen glede tega, ali je to resnica. Obe žrtvi sem več dni intervjuval in analiziral njune izpovedi, da bi našel notranja protislovja in neskladja. Potem pa sem se poglobil v vse spise preiskav proti Jacksonu iz leta 1993, iz časa obtožb Jordana Chandlerja, ter v tiste iz leta 2005 iz časa kazenskega sojenja. Prebral sem na desettisoče strani dokumentov, intervjuval detektive, tožilce in člane sodstva, ki so imeli neposreden vpogled v vsebino preiskav. Takrat sem prvič dobil izrazit občutek, da moška v mojem filmu govorita resnico. Nikoli nisem naletel na nič takega, zaradi česar bi podvomil v to, kar sta govorila, po drugi strani pa sem našel veliko dokazov, ki potrjujejo njuno zgodbo." 

Ameriški režiser tako pravi, da s svojim vztrajanjem na obremenjujočih trditvah noče okrniti komercialnega uspeha filma Michael, a opozarja, da ima celovečerec svojo sprevrženo funkcijo. "Denar od filma v celoti služijo ljudje blizu Jacksona, ki želijo zaradi dobička razširjati izkrivljeno zgodbo. Nekdo, ki je kriv zlorab otrok, si ne zasluži, da bi ga slavili. V redu, njegovo glasbo lahko slaviš, a kot človek tega ni vreden."

Reed je lani posnel nadaljevanje dokumentarca Odhod iz Neverlanda 2, predvsem zato da bi ohranil pozornost javnosti pri vprašanju Jacksonovih spolnih zlorab v času, ko je tematika zaradi počasnega delovanja pravnega kolesja počasi izginjala iz medijev. Kot pravi, bo zgodbo naslednje leto med sodnim procesom spremljal še naprej. Odločen je, da film Odhod iz Neverlanda po sojenju dobi še tretji del.