Mlajši kmetje v nasprotju s starejšimi dojemajo kmetijstvo bolj kot poklic, želijo si več prostega časa, v poklicu kmeta vidijo tudi negativne plati.
Slovenski kmetje se vsak dan soočajo z dolgimi delovniki, finančno negotovostjo in nepredvidljivimi razmerami, ki močno vplivajo tudi na njihovo duševno zdravje. Raziskave kažejo, da kar 64 odstotkov kmetov občuti čezmeren stres, številni pa se spopadajo z nespečnostjo in znaki izgorelosti. Kljub temu duševne stiske na podeželju pogosto ostajajo zamolčane, saj iskanje pomoči še vedno spremljata stigma in strah pred obsojanjem okolice.
V članku še izveste:
Zakaj je umrljivost zaradi samomora med slovenskimi kmeti kar 3,5-krat višja kot v drugih poklicnih skupinah.
Kako prepričanje, da mora biti kmet vedno močan in samozadosten, preprečuje pravočasno iskanje pomoči.
S kakšnimi pritiski se soočajo mladi prevzemniki kmetij in zakaj se sprašujejo, ali družina vodi kmetijo ali kmetija vodi družino.
Kakšne razlike med ženskami in moškimi so raziskovalci ugotovili pri soočanju z duševnimi stiskami.
Kako je projekt PoljaMoči odprl prostor za pogovor o duševnem zdravju kmetov in zakaj strokovnjaki opozarjajo, da brez sistemske podpore države ne bo dovolj napredka.
V članku še izveste:
Zakaj je umrljivost zaradi samomora med slovenskimi kmeti kar 3,5-krat višja kot v drugih poklicnih skupinah.
Kako prepričanje, da mora biti kmet vedno močan in samozadosten, preprečuje pravočasno iskanje pomoči.
S kakšnimi pritiski se soočajo mladi prevzemniki kmetij in zakaj se sprašujejo, ali družina vodi kmetijo ali kmetija vodi družino.
Kakšne razlike med ženskami in moškimi so raziskovalci ugotovili pri soočanju z duševnimi stiskami.
Kako je projekt PoljaMoči odprl prostor za pogovor o duševnem zdravju kmetov in zakaj strokovnjaki opozarjajo, da brez sistemske podpore države ne bo dovolj napredka.





