Franja Žišt
20. september 1976
Začetki revolucionarne poti
Na osrednji proslavi ob 40. obletnici stavk tekstilnih in gradbenih delavcev v Kranju, bila je v soboto, udeležilo se je je blizu 30.000 ljudi iz vse Slovenije, je o revolucionarni dejavnosti slovenskih tekstilnih, gradbenih in drugih delavcev pred 40 in več leti spregovoril predsednik CK ZKS France Popit. V svojem govoru je opisal odločilno vlogo komunistične partije, ki je bila pobudnik in glavni organizator revolucionarne delavske dejavnosti. Med drugim je France Popit dejal, da moramo razprave o zakonu o združenem delu povezati z reševanjem celotne družbenoekonomske problematike v naši družbi. Posebej je France Popit govoril o dogodkih v Avstriji, kamor se, kot je dejal,vse bolj grozeče vrača obdobje mračnjaštva.
21. september 1976
Ekspres mimo signala stoj
V včerajšnji izredno hudi železniški nesreči pri Preserjih blizu Ljubljane je po uradnih podatkih izgubilo življenje 18 ljudi. Smrtno so se ponesrečili strojevodja in vlakovodja ekspresnega vlaka, strojevodja in pomočnik potniškega vlaka in 14 potnikov v potniškem vlaku. Imena smrtno ponesrečenih bodo uradno sporočili, ko bodo v inštitutu za sodno medicino v Ljubljani končali njihovo identifikacijo. Nesreča, ena najhujših na slovenskih in jugoslovanskih železnicah v zadnjih letih, se je zgodila včeraj ob 5.51. Andrej Horvat, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, je v uradni izjavi, ki jo je včeraj dopoldne dal našemu reporterju, med drugim povedal, da je ekspresni vlak št. 224 na progi Beograd-Zagreb-Ljubljana-Trst-Pariz pred železniško postajo v Preserjih zapeljal mimo vhodnega signala, ki je kazal stoj in je na njem gorela rdeča luč. Ekspresni vlak je signal prevozil z vso hitrostjo in trčil v kompozicijo štirih vagonov elektromotornega vlaka. Vzrok za nesrečo je bodisi v okvari lokomotive ekspresnega vlaka, še bolj verjetno pa v tem, da je strojevodja ekspresnega vlaka spregledal signal in zapeljal skozi rdečo luč. Priprli niso nobene osebe. V ljubljanski klinični center so takoj po nesreči prepeljali 38 huje ali lažje ranjenih potnikov, vendar so med potjo trije umrli. Na zdravljenju so obdržali 12 hudo ranjenih ljudi, eden potnik je sinoči umrl, ostali so zunaj smrtne nevarnosti. /.../
22. september 1976
Nocoj začetek jeseni
Nocoj ob 22.48 se bo začela koledarska jesen. Upati je, da bodo dnevi zares jesenski, to je sončni in topli. Poletje, ki se bo nocoj izteklo, si tega imena sploh ni zaslužilo - zaradi obilice dežja in slabega vremena.
23. september 1976
Pomoč iz Slovenije
Potresni sunki se na področju Furlanije in Beneške Slovenije še vedno od časa do časa pojavljajo. Toda sedaj gre le za manjše potresne sunke četrte in pete stopnje, ki se jih prebivalstvo niti ne boji več, saj je preživelo vse kaj hujšega ter ima sedanje tresenje le kot znak počasnega sesedanja in umirjanja zemlje. Če pravimo, da se potresnih sunkov prebivalstvo ne boji več, potem mislimo seveda na tisti del prebivalstva, ki je na potresnem področju sploh še ostal in ki vztraja v izredno težkih življenjskih razmerah. Ta del prebivalstva noče zapustiti svoje zemlje, ker verjame, da se mora vse to hudo enkrat končati, ker hočejo ljudje tod še naprej živeti. Več kot 30.000, po podatkih drugih pa že nad 40.000 je prebivalcev, ki so zapustili potresno področje in bivajo sedaj pri svojin sorodnikih v Švici, Franciji ali Nemčiji, ali so našli zatočišče v italijanskih letoviških krajih Legnanu, Gradežu, Bibionu, Jesolu, kjer so jim na voljo hoteli in počitniške hiše. To je samo začasna rešitev, se tolažijo izseljenci, od katerih dobršen del se vsak dan vozi z avtobusi ponovno na delo v svoje rodne vasi, drugi pa se ubadajo s številnimi drugimi problemi - tudi s tem, kako bodo na primer rešili vprašanje šolanja svojih otrok in sploh vprašanje nadaljnjega obstoja. Potres je povzročil ogromno škode- tako v Furlaniji kot v Beneški Sloveniji. Dosti vasi in mest obstaja samo še na papirju. /.../
24. september 1976
Pozornost kmetom
Pozno zvečer se je včeraj končala seja medobčinskega sveta ZKS Maribor. Vrsta razpravljavcev je prispevala svoje v razpravi o vključevanju kmetov v socialistični sistem proizvodnje. Viden je napredek po smernicah druge seje konference ZKS. Ni nam pa povsem uspelo rešiti vprašanj zaostajanja rasti uspešnosti kmetov. Poznajo se družbena skrb in družbena ter zasebna vlaganja v usmerjene kmetije. Kljub tej uspešnosti pa boleče delujejo vprašanja ostarelih in drobnih kmetij. Modernizacija proizvodnje je omogočila delu kmečkih prebivalcev hitrejšo rast življenjske ravni.
