/ PETEK, 2. januar
Dan se začne s pospravljanjem na Trgu Leona Štuklja po največjem štajerskem silvestrovanju. Prvega januarja smo naredili le nujno, saj se je delu ekipe mudilo v Kranjsko Goro na priprave na Zlato lisico ... khm, no, na Audi FIS svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske Kranjska Gora 2026. Trg se je hitro vračal v normalo – hišice gastronomskih ponudnikov se praznijo in podirajo. Koncertna streha je spuščena. Luči več ni. Čarobni december se je zaključil. Sledi skok na domače sarme. Telo je bilo utrujeno od tempa zadnjih dni, a zadovoljstvo ob zaključku je bilo realno. Popoldne sem izkoristil za počitek in urejanje prepotrebnih reči doma. Zvečer pa praznovanje 30. rojstnega dne kolegice – družba, hrana, pijača, sproščeni pogovori o delu, stanovanjih, načrtih. Takšni večeri so pomembni za ravnotežje po napornih dneh.
/ SOBOTA, 3. januar
Sobotno dopoldne sem preživel v lutkovnem gledališču, kjer se je zgodila 100. ponovitev Snežne kraljice. Tokrat nisem sodeloval pri izvedbi, sem le čestital ekipi predstave, del katere sem sicer občasno tudi sam. Po predstavi smo izmenjali nekaj besed, si zaželeli uspešen skok v novo leto in odhiteli vsak na svoj konec na kosilo. Popoldne so sledili Fragmenti prostora v Minoritski cerkvi – presegli smo 1000. obiskovalca. Število gledalcev pokaže, da ima tudi takšna predstava/instalacija v Mariboru svojo publiko. Kar me kot avtorja projekta navdušuje. Projekt je bil premierno izveden ob 50. obletnici Lutkovnega gledališča Maribor v decembru 2024. Je raziskovanje subtilnih interakcij med svetlobo, objektom in mehanskimi strukturami, brez prisotnosti igralcev. Samo Vesnin glas, Urbanova glasba in luč kot osrednji aktivni akter, ki se v sozvočju z lutkovnimi elementi in prostorskimi značilnostmi minoritske cerkve oblikuje v vizualno poezijo. V ospredju so zgodovinski drobci kot nosilci pomenov. Prepričan sem, da projekt ne ponudi zgolj vizualne izkušnje, temveč prostor za osebno interpretacijo in priložnost za čustveno resonanco.
Na mnogih ponovitvah so me gledalci povprašali, od kod ideja, kakšna je dejansko zgodba prostora, kako smo to naredili. Ob odgovorih na vsa ta vprašanja se je porodila ideja o nadaljevanju, Fragmentih časa, in to v Sodnem stolpu, v letošnjem decembru. Projekt bo povedal zgodbo markantnega/monumentalnega/izjemnega/obrambnega stolpa, katerega zidovi so zagotovo videli in slišali marsikaj. Ponovno bo primarni pripovedovalec svetloba. Dan je povezal otroško lutkovno čarovnijo s tišino svetlobe.
/ NEDELJA, 4. januar
Dopoldne družinsko kosilo – pečenka in riž po staremu receptu. Govorili smo o praznikih, silvestrovanju in službi. V mojem urniku, prepolnem tehničnih postavitev, kulturnih, korporativnih in izobraževalnih dogodkov, so takšni trenutki redki, zato še bolj cenjeni – vse se ustavi, čas teče počasneje brez pritiska. Popoldne zadnji ponovitvi Fragmentov.
Umirjena nedelja je izravnala petek in soboto. Dan se je končal z dobrim občutkom za novo leto.
/ PONEDELJEK, 5. januar
Prvi službeni dan v novem letu – usklajevanje dogodkov po praznikih. Pregledovali smo urnike, preverjali razpoložljivost prostorov, ljudi in opreme. Dogovarjali smo se za prihajajoče dogodke. Po prostih dneh je bilo treba ujeti ritem: e-pošta, telefoni, sestanki. Popoldne razvoj zasebnega projekta. Moja naloga je vizualni izgled, zato sem načrtoval in pripravil digitalni predogled. Preizkušal sem postavitve luči, odra in screenov, da ne bo izgledalo povprečno, da bo drugače, da bo vsaj malo "gala". Projekt je še v zasnovi, nismo še pri praktičnem delu, samo skice in predogledi, da bo končni vtis tak, kot mora biti.
/ TOREK, 6. januar
Cel dan je minil v običajni službeni rutini brez posebnosti. Zjutraj sem pregledal e-pošto in odgovoril na ključna sporočila o prihajajočih dogodkih. Sledili so sestanki z raznimi ekipami in organizatorji. Ni bilo novih idej ali problemov, samo delo, ki poskrbi, da stvari tečejo naprej. Vmes nekaj klicev in pregled osnovnih potreb za naslednje dni. Takšni dnevi so osnova vsakega tedna – brez njih "večji" projekti ne morejo nastati.
Preden se dan prevesi v popoldne, nas preseneti še zatik ekipe na gostovanju. Zaradi prevelike količine snega v Mali Nedelji in nespluženih cest so obtičali. Kolektivno reševanje, obveščanje organizatorjev, premik postavljanja na kasnejši termin. Popoldne se je nadaljevalo v istem tempu. Še malo administracije, koordinacije, odgovarjanje na dodatna vprašanja, nato domov peš čez Lent. Reka je tekla mirno, ulice so bile polprazne, zrak hladen in oster. Ljudje so se vračali iz služb.
Dan se je zlil s ponedeljkom – brez vrhuncev, brez padcev. Telo se je privajalo na ponovni urnik po praznikih, glava pa na običajen ritem sestankov in e-pošte. Teden se umirja po intenzivnem začetku s silvestrovanjem in mejnikih Fragmentov. Vse skupaj daje občutek stabilnosti.
/ SREDA, 7. januar
Dopoldne ogled in meritve novega stanovanja. Vstopil sem v prazen prostor z metrom v roki – betonska tla, bele stene, rahel vonj po ometu. Meril sem stene, višine, razdalje med okni, beležil, kje bo miza in kje luč. Vse je bilo še surovo, a že sem videl možnosti v dopoldanski svetlobi. Za mlade v Sloveniji je tak trenutek redkost – cene rastejo, kvadrature so majhne, krediti obremenjujoči. Na koncu dveh ur pisanja zapiskov, idej in skic je bil občutek mešan: olajšanje, da sem ga sploh kupil, in realnost, da bo ureditev še projekt zase. Popoldne salon kuhinj. Pogledal sem različne modele, se pozanimal o materialih in možnostih, nato pa 3D-izris na zaslonu. Videl sem svojo kuhinjo vnaprej – pult, omarice, luči, vse čisto in poravnano. V resnici bo drugače: drobtine, nered, vsakdan. A izris pomaga načrtovati prostor, kjer boš zjutraj pripravil kavo, zvečer kuhal. Za mlade je tudi to bitka – drago, zamudno, a nujno za občutek stabilnosti v času, ko je stanovanjska kriza vsakdanja tema.
Ko je plačan avans, se dan počasi zaključuje. Z zasebnim napredkom sredi službenega tempa.
Grem na pivo!
/ ČETRTEK, 8. januar
Prebudim se v ledeno jutro.
V službenem vrvežu nastajanja novih lutkovnih predstav in mnogoterih dogodkov razmišljam o pomenu raznih poklicev v gledališču. Kako so pomembni in kako raznoliki. Ker sem primarno oblikovalec svetlobe, največ misli namenim ravno temu. Kdo sploh je oblikovalec svetlobe/luči? Gledališki terminološki slovar pravi naslednje: oblikoválec lučí -lca -- m, ustvarjalec, ki oblikuje svetlobo za določeno uprizoritev na podlagi uprizoritvenega koncepta, izdela potrebno dokumentacijo za izvedbo, lučni načrt.
Oseba, ki igra ključno vlogo pri ustvarjanju atmosfere in poudarjanju pripovedi. Njegovo delo pogosto ostaja neopaženo, čeprav spremeni celotno doživetje predstave, in zahteva izvirnost, multidisciplinarne veščine ter prilagajanje hitrim tehnološkim spremembam.
Luč ne osvetljuje le igralcev in scene, temveč ustvarja razpoloženje, čas dneva, prostorsko globino in čustveno dinamiko, ki podpira režijsko vizijo. Brez premišljene luči bi predstava izgubila ritem in čar.
Delo lučnega tehnika je pogosto spregledano, saj deluje v ozadju; to nepoznavanje (nevidnega vidnega) dela krepi tudi splošno podcenjevanje tehniških rol. Kljub temu je potrebno zavedanje, da ima lučni tehnik v sodelovanju z režiserjem v procesu dela pomembno vlogo pri izbiri nians atmosfere, dinamike.
Delo zahteva multidisciplinarnost: tehnično znanje, občutek za barve in ritem ter mehke veščine - kot tudi sposobnost reševanja problemov pod pritiskom.
Gašper Bohinec, tehnični koordinator minoritskega programa v Lutkovnem gledališču Maribor, oblikovalec svetlobe v uprizoritvenih umetnostih, ki med svoje strasti šteje festivalske produkcije, glasbo, raziskovanje odrskega prostora ter natančno orkestriranje teme in svetlobe.
