Petra Lesjak Tušek
V Črni na Koroškem nas je v svojem lepo urejenem, toplem domu sprejela Marta Repanšek, ki po smrti soproga v hiši v centru biva sama. Novembra je dopolnila 89 let, ostaja vitalna, dejavna in v veliki meri povsem samooskrbna. Peč v dnevni sobi je prijetno grela, z drvi jo večinoma pomaga založiti sin Borut, ki sicer, kot poudari Marta Repanšek, stanuje v Ljubljani, a ostaja doma v Črni. Tako občutenje Črne nedvomno velja za številne Črnjane, s srcem zavezane domačemu kraju. Zanesljivo delujoča je sicer v Črni medsosedska pomoč, na sploh lahko vselej računa nanjo in se počuti varno - predvsem zato, ker sosedje vidijo na njen prag. V zadnjem obdobju je bilo sicer v kraju nekaj vlomov in tatvin po hišah, tako da občutek varnosti pri ljudeh ni tako lagoden, kot je bil.
Prijazno je postregla sveže pečene domače kekse in čaj. V ponedeljek, ko jo obiščemo kot eno od bralk Večera v našem božičnem generatorju, je na urniku tudi kuhanje, ki ga ob pripravi hrane zgolj zase sicer nima za vsakdanje opravilo, vsaj ne glavnih jedi. Ta dan si bo pripravila fižolovo juho in štrudelj, sprehod, ki je na programu petkrat tedensko, bo izpustila. Brala bo Večer, na rednem televizijskem sporedu pa bosta TV Tednik in Marcel, ki ju redno spremlja. Za razvedrilno protiutež, kot pravi, si bo ogledala še oddajo Poroka na prvi pogled. Čas si dobro strukturira. Rada rešuje tudi križanke, na računalniku igra karte in še zmeraj tudi veliko bere. Spremlja globalne in lokalne teme, je "na tekočem". Med obiskom prelista tudi izvod Večera in podeli nekatera dobra vsebinska in oblikovna opažanja. Intervjuji bi lahko bili krajši, saj nimamo dovolj pozornosti, da bi zdržali do konca, se strinjava.
Dragocenosti zakoncev v kulturni zakladnici
Je svobodomiselna, liberalna ženska, ki ji nikoli ni dolgčas, ki se zna zaposliti. Da jo ženejo ustvarjalnost, radovednost in predvsem neizmerna ljubezen do izročila, častna občanka Črne več kot dokazuje z izjemno bero dragocenih knjig in popisov. Širi vrednote kulturnega izročila in koroškega narečja, do katerega ima poseben čut. Posebej pri srcu so ji njene Bajže s Koroške, ker je morala vsako besedo postaviti v kontekst, da je imela smisel. Razkaže tudi soprogov arhiv izjemnih razsežnosti v zgornjem delu hiše - prav te dni so ga popisovali iz Koroškega pokrajinskega muzeja pod taktirko dr. Karle Oder. Njegova knjižnica je polna knjig iz svetovne zgodovine z več biografijami voditeljev, Martine police pa so v večji meri leposlovje in tudi domoznanska zbirka. Vsekakor je učiteljica slovenščine v svoji poklicni karieri pri učencih znala zbuditi ljubezen do branja. Kako dragocen v koroški zgodovinski in kulturni zakladnici je prispevek zakoncev Repanšek, je na dlani že zdaj, a vrednost se bo sčasoma nedvomno še povečevala.
Je svobodomiselna, liberalna ženska, ki ji nikoli ni dolgčas
"Starost sem sprejela pozitivno, z zavedanjem zdravja, ki ga imam in ga skušam ohranjati. Pomembno je, da se sprejmeš tak, kot si," pravi. Dodaja, da ima včasih dan, ko nima energije, ko se ji nič ne ljubi, a to vseeno vzame, kot je, ker je nič v nič ne sili. Po smrti Alojza, tudi častnega občana, se je počutila zmedeno. Takrat ji je sin Borut predlagal, da bi za nekaj časa prišla v Ljubljano, da ne bi bila sama, a se za tako spremembo ni odločila. Da se je pobrala, redno hodi v svojo družbo in še naprej rada obiskuje kulturne prireditve, ki jih je nemalo tudi vodila. Da živi polno in zmore sama, je tudi zasluga Boruta in njegove družine, soproge in sina. Z zdravstveno službo je zelo zadovoljna. "Kljub starosti me jemljejo resno in s sočutjem," pove in pohvali tudi mlade družinske zdravnike. Bolj za preventivo ima že tri leta tudi e-oskrbo, ki so ji jo uredili prek društva upokojencev.
Popotovanja s sinom in koncert v Pliberku
Najraje je v domači Črni, a je v družbi z Borutom tudi veliko prepotovala. Eno zadnjih je bilo lepo potovanje v Barcelono, kjer jo je navdušil tudi največji evropski nogometni stadion, Camp Nou. Športnih prireditev sicer ne obiskuje, na kulturnih pa praviloma ne manjka. Z Borutom ugotavljata tudi, da ima v resnici doma na voljo več dogajanja kot v Ljubljani. V prestolnici je ponudbe v izobilju, a to še ne pomeni, da jo ljudje v resnici dodobra izkoristijo. Razveselila se je tudi Borutovega božičnega darila, koncerta v Pliberku.
