
Kot gledališka pedagoginja se posveča razvoju pedagoških metod z vključevanjem pripovedovanja in fizičnega gledališča, v ljubljanski Vodnikovi domačiji pa že deseto leto vodi pripovedovalsko šolo.
Kot dramaturginja, prevajalka in avtorica je sodelovala z različnimi gledališči (SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, SLG Celje ...), najpomembnejši sodelovanji pa je razvila z Mestnim gledališčem ljubljanskim in Lutkovnim gledališčem Ljubljana: v prvem prek programa Pripovedi, ki je namenjen maturantom, v drugem pa predvsem prek Gledališkega laboratorija, ki je namenjen razvoju gledališča za najstnike in z njimi, v okviru njega je sodelovala pri predstavah Vihar v glavi (režija Primož Ekart) in Pravica biti človek (režija Mare Bulc). Nominirana izjava je iz članka Pravica biti slišan, v katerem reflektira svoje delo z mladimi.
"Sama pripadam generaciji, ki je odraščala v času takoj po osamosvojitvi," pravi. "Takrat se je zdelo, da je zahodni svet našel svojo končno podobo, svoj happy ever after. Mogoče je to razlog, da naš glas nikoli ni bil zares prodoren; ničesar ni bilo, za kar bi morali stopiti skupaj, zdelo se je, da so vse bitke že izbojevane. Tudi svoje otroke smo potem vzgajali v tem duhu.
“Generacije, ki prihajajo, znajo in hočejo govoriti same zase. Iščejo vse kanale, kako biti slišane, in jezne so, če skušamo govoriti v njihovem imenu.”
Petra Vidali














