
"Tisti, ki govorijo o koncu civilizacije, to počnejo ali iz modrosti ali norosti ali preračunljivosti. V prvem primeru morda vidijo bolje kot mi, v drugem nimajo stika z realnostjo, v tretjem primeru pa dosti bentijo iz politične preračunljivosti. Po svoje imajo navsezadnje celo prav, saj zastrupljajo s paranojami, strahovi. To bevskanje nato res prinaša konec civilizacije - v kateri postanemo le še s strahom okužene pokveke. In če metafora prevlada, nam grozi konec civilizacije, ki bazira na kritičnem mišljenju in je izšla iz lepih, smiselnih, modrih svetov - iz umetnosti, filozofije." Verjame v obstanek kritične javnosti - vanjo mora verjeti, poudarja, saj je to zadnja bilka, pri kateri je treba vztrajati, sicer vse izgubi smisel.
Glasbenik, kantavtor, idejni vodja in član zasedbe Katalena, filozof, esejist, gledališki (so)ustvarjalec, pogosto odpira razmisleke o svobodi, kar je povezano tudi z njegovim prekarnim položajem. "Ko pišem o prekariatu, to ni objokavanje usode - upam, da ni zaznati take konotacije. Za prekariat sem se odločil, saj sem prej kot učitelj na gimnaziji devet let imel redno službo." Z izbiro samostojne poti je sprejel pravila igre, ki niso vedno poštena. Kot večji problem vidi prekariat, v katerega so ljudje prisiljeni. To so kako desetletje mlajši, pravi (je letnik 1976), in so hkrati idealni novi delavski razred neoliberalnega kapitalizma, v katerem se ne morejo povezati enako kot delavci v tovarni. "Ker to, da jaz nekaj delam, pomeni, da drug ne dela, saj sva konkurenta. Tako ne moreva biti solidarna, saj se ne moreva poenotiti, skupaj boriti. Hkrati je tu še neke vrste konstantna zamera, ki jo gojimo do redno zaposlenih, kar pomeni, da smo v neki opoziciji do zaposlenih, namesto da bi se poenotili za iste pravice. To je le še en dvorezni meč." Denar - kakorkoli že lahko govorimo in razmišljamo v smislu, da je na neki način umazan in z njim, paradoksalno, nočemo imeti preveč opravka - je vseeno osnova za ustvarjalno življenje, ugotavlja. "Ustvarjalen si lahko le, ko se ne ukvarjaš nenehno s položnico in ne kalkuliraš."
“Ne razlagajte mi, kaj vse me ogroža, in ne pridigajte mi o koncu civilizacije. Civilizacija sem jaz, dokler sem človek, in ne s tujim strahom okužena pokveka.”
Petra Lesjak Tušek














