Denis Bende Živčec
Poletje ima svoj vonj, svojo svetlobo in svoj lepotni ideal. Ko obleke postanejo lahkotnejše, sandali razkrijejo stopala, ramena pa prvič po dolgi zimi ujamejo sonce, si mnogi zaželijo tistega toplega, zlatega tena, ki koži daje videz spočitosti, zdravja in počitniške brezskrbnosti. A sodobna lepota je v zadnjih desetletjih vendarle postala pametnejša. Vemo, da brezskrbno praženje na soncu ni več romantičen poletni ritual, ampak bližnjica do prezgodnjega staranja kože, pigmentnih madežev, poškodb DNK in večjega tveganja za kožnega raka. Prav zato so kreme za samoporjavitev in bronzerji iz kopalniških omaric počasi, a zanesljivo vstopili v svet resne poletne nege.
Njihov namen je preprost: koži podariti videz porjavelosti, ne da bi jo morali izpostavljati škodljivim UV-žarkom. Samoporjavitvene kreme, pene, kapljice, losjoni in pršila ustvarijo začasno obarvanost kože, bronzerji pa delujejo bolj kot ličila – kožo takoj optično ogrejejo, poudarijo ličnice, ključnici, noge ali dekolte in se večinoma sperejo že ob prvem prhanju. Prvi ustvarijo lažno porjavelost, drugi jo naslikajo. Najlepši učinek pa pogosto nastane takrat, ko ju uporabljamo skupaj: nežna samoporjavitev za osnovo, čez dan pa kanček bronzerja za sijaj, definicijo in tisti modni, skoraj filmski občutek poletne kože.
Mala kemija velikega poletnega sijaja
Večina klasičnih samoporjavitvenih izdelkov vsebuje dihidroksiaceton, bolj znan kot DHA. Gre za sladkorno spojino, ki reagira z aminokislinami v povrhnjici, torej v najbolj zunanji plasti kože. Rezultat te reakcije je rjavkast odtenek, ki spominja na porjavelost, čeprav v resnici nima nič skupnega z melaninom, naravnim pigmentom, ki nastaja pri sončenju. Ker se obarva le zgornji, odmrli del kože, barva postopoma bledi skupaj z naravnim luščenjem kože. Zato samoporjavitev ni trajna, ampak običajno zdrži nekaj dni, ob dobri pripravi in rednem vlaženju kože tudi dlje.
DHA ni edina sestavina v teh izdelkih. V sodobnih formulah pogosto najdemo še eritrulozo, ki porjavitev razvija počasneje in jo naredi bolj enakomerno, vlažilne sestavine, kot so glicerin, hialuronska kislina, aloe vera in rastlinska olja, pa tudi dišave, konzervanse, antioksidante in barvne vodnike. Ti barvni vodniki so takoj vidni pigmenti, ki nam pomagajo videti, kam smo izdelek že nanesli, zato zmanjšajo možnost prog in lis. Pri bronzerjih je zgodba drugačna: tam gre večinoma za pigmente, biserne delce, sljudo, železove okside in negovalne dodatke, ki koži dajo takojšen sijaj, a se praviloma sperejo z vodo in čistilom.
Zgodba samoporjavitvenih krem se je začela precej manj glamurozno, kot bi si mislili. DHA so raziskovali že v prvi polovici 20. stoletja, sprva v povsem drugačnem, celo medicinskem kontekstu, nato pa so opazili, da ob stiku s kožo povzroči rjavkasto obarvanje. V petdesetih in šestdesetih letih so se pojavili prvi izdelki za porjavitev brez sonca. Njihov sloves sprva ni bil najbolj bleščeč. Barva je bila pogosto oranžna, nanos neenakomeren, vonj precej izrazit, rezultat pa včasih bližje korenčku kot francoski rivieri. A kozmetična industrija je od takrat naredila velikanski korak naprej. Današnji izdelki so nežnejši, bolj prefinjeni, pogosto prilagojeni različnim podtonom kože in precej bolj elegantni pri bledenju.
Je umetna porjavelost res bolj zdrava
V primerjavi s sončenjem ali solarijem so samoporjavitvene kreme nedvomno pametnejša izbira. Ne povzročajo UV-poškodb, ne spodbujajo nastanka sončnih opeklin in kože ne silijo v obrambni mehanizem, ki ga poznamo kot pravo porjavitev. Pomembno pa je razumeti, da "bolj zdravo" ne pomeni "brez pravil". Samoporjavitveni izdelek ni krema za zaščito pred soncem. Tudi če je koža videti temnejša, je še vedno enako občutljiva na UV-sevanje. Lažna porjavelost ni ščit, ampak iluzija. Zato mora biti poleti ob njej vedno še krema z zaščitnim faktorjem, najbolje širokospektralna zaščita z dovolj visokim SPF.
Pri klasičnih kremah, losjonih in penah je uporaba DHA na koži na splošno sprejeta kot varna, če izdelke uporabljamo po navodilih. Več previdnosti je potrebne pri pršilnih kabinah in sprejih, saj tam obstaja možnost vdihavanja meglice ali stika z očmi, ustnicami in sluznicami. Zato je pri profesionalnem spray tanu smiselno uporabiti zaščito za oči, nos in ustnice ter med pršenjem ne vdihavati izdelka. Previdnost je potrebna tudi pri zelo občutljivi koži, ekcemih, sveže obriti ali poškodovani koži, saj lahko dišave, konzervansi ali druge sestavine sprožijo draženje. Dober stari test na majhnem predelu kože dan pred uporabo je še vedno najbolj podcenjen lepotni trik.
Priprava je polovica porjavelosti
Največja skrivnost lepe samoporjavitve ni najdražji izdelek, ampak priprava kože. Samoporjavitvena krema ne odpušča suhe, hrapave in neenakomerno negovane kože. Najraje se oprime komolcev, kolen, gležnjev, členkov, stopal in drugih suhih predelov, zato prav tam nastanejo temne lise, ki izdajo še tako skrbno poletno iluzijo.
Dan pred nanosom je idealno narediti nežen piling. Ne grobega drgnjenja, ki kožo razdraži, temveč dovolj učinkovito odstranjevanje odmrlih celic. Posebno pozornost namenimo kolenom, komolcem, petam, gležnjem in predelom, kjer se koža rada lušči. Po pilingu kožo dobro navlažimo, a na dan nanosa se izogibamo mastnim oljem in težkim kremam, ker lahko ustvarijo film, zaradi katerega se samoporjavitveni izdelek ne bo enakomerno razvil. Britje ali depilacijo je bolje opraviti vsaj dan prej, saj se izdelek na sveže obriti koži lahko usede v pore in ustvari pikčast videz.
Pred nanosom na suhe predele nanesemo tanko plast navadne vlažilne kreme. Komolci, kolena, gležnji, zapestja in členki naj dobijo nekakšen zaščitni filter, da ne bodo vpili preveč barve. Nato izdelek nanašamo počasi, s krožnimi gibi, najbolje z namensko rokavico. Rokavica ni modna kaprica, ampak rešiteljica dlani. Brez nje se rado zgodi, da zjutraj v ogledalu zagledamo lepo zagorele noge in dlani v odtenku starega oreha. Če rokavice nimamo, si moramo po nanosu takoj temeljito umiti dlani, med prsti in okoli nohtov.
Kako se izogniti lisam, progam in oranžni katastrofi
Najpogostejša napaka je preveč izdelka naenkrat. Samoporjavitev je lepša, če jo gradimo postopoma. Bolje je začeti z lažjim odtenkom ali postopnim losjonom in nanos ponoviti čez dan ali dva, kot pa v enem večeru poskušati nadoknaditi tri tedne dopusta. Pri obrazu je še posebej priporočljiva zmernost. Obraz se hitreje čisti, večkrat ga negujemo z aktivnimi sestavinami in pogosteje pride v stik z vodo, zato barva hitreje zbledi. Za obraz so zato najbolj praktične kapljice, ki jih zmešamo z vlažilno kremo, ali posebne formule, namenjene prav obrazu. Po nanosu se je treba obleči v ohlapna temna oblačila in počakati, da se izdelek dobro posuši. Znojenje, tesne kavbojke, bel modrček, spanje na snežno beli posteljnini in takojšnji objemi s partnerjem v svetli srajci niso najboljši zavezniki samoporjavitve. Prvih nekaj ur se izogibamo vodi, športu in savni, saj se barva razvija postopoma. Ko se prvič oprhamo, bo nekaj barvnega nanosa odteklo, kar je normalno. Prava barva ostane na koži. Če se madež vendarle zgodi, panika ni potrebna. Pomaga nežno namakanje v topli vodi, piling z mehko rokavico, vlažilna krema in potrpežljivost. Agresivno drgnjenje z limono, sodo bikarbono ali alkoholom je bolj recept za razdraženo kožo kot za eleganten popravek. Pri samoporjavitvi velja enako kot pri ličenju: popravljanje je lažje, če osnovo naredimo nežno.
Kaj pa olja in kreme za sončenje
Na policah se poleti pojavljajo tudi izdelki, ki združujejo zaščito pred soncem, negovalno olje, bronzing učinek ali postopno samoporjavitev. Ideja je zapeljiva: mažeš se na plaži, koža je zaščitena, hkrati pa vsak dan bolj zlata. A pri teh izdelkih je treba biti zelo natančen. Če izdelek vsebuje SPF, ga moramo nanašati v zadostni količini in ga obnavljati enako vestno kot običajno kremo za sončenje. Če ga nanesemo premalo, ker se bojimo lis ali mastnega občutka, zaščita ne bo takšna, kot obljublja embalaža. Če vsebuje samoporjavitvene sestavine, pa lahko neenakomeren nanos zaščitne kreme pomeni tudi neenakomerno barvo. Na plaži imajo takšni izdelki smisel le, če jih razumemo predvsem kot zaščito pred soncem in ne kot bližnjico do porjavelosti. Za res lep samoporjavitveni učinek je običajno bolje izdelek nanesti doma, na čisto in suho kožo, ne pa med peskom, potenjem, kopanjem in brisačami. Bronzing olja brez zadostnega SPF so lahko sicer videti božansko na fotografiji, a koži ne naredijo usluge, če spodbujajo daljše izpostavljanje soncu. Poletni sijaj je lep, opeklina pa nikoli ni modni dodatek.
