Antični Rim je bil ena najmogočnejših civilizacij. Poznan po gladiatorskih bojih v Koloseju, poeziji, igrah, velikih pisateljih in govornikih, po slavnih filozofih in velikih vladarjih. V letih 510 pr. n. št. – 27 pr. n. št., preden je postal imperij, je bil Rim republika. Zaradi natančnih zakonov in izvoljenih predstavnikov velja za osnovo moderne demokracije. To obdobje je bilo zaznamovano z osvajalnimi vojnami in širitvijo imperija. Leta 27 pr. n. št. je bil ustanovljen rimski imperij in Oktavijan postane prvi rimski vladar pod imenom Augustus.
V času rimske republike je bilo nošenje nakita omejeno z zakonom. V tretjem stoletju pr. n. št. ženske niso smele nositi več kot 15 g zlata in samo senatorji in vitezi so smeli nositi zlate prstane. V tem obdobju je izdelava prstanov postala specializacija, vendar jih niso izdelovali zlatarji, pač pa anularji, izdelovalci prstanov. Ti prstani so bili v času republike narejeni iz železa in so služili kot žigi. Pravico do nošenja zlatih prstanov, imenovanih "jus annuli aurei" (pravica do zlatega prstana) so imeli sprva samo senatorji, sčasoma pa so to pravico priznali tudi vsem državljanom, ki so si zlate prstane lahko privoščili. Nosili so tudi druge tipe nakita, kot so zapestnice in ogrlice. Več pozornosti so namenjali poudarjanju lepote materialov in ne toliko motivom.
Pri oblikovanju nakita tega obdobja je zaznati zelo močan etruščanski vpliv, saj so pričeli uporabljati tehniko granulacije in za etruščanski nakit značilne sploščene zlate ploskve za oblikovanje volumna in abstraktnih površin. Tako je za nakit tega obdobja značilen vzhodni vpliv, kar se kaže pri uporabi barvnih kamnov in etruščanskega, bolj abstraktnega, dizajna.
V času rimskega imperija, od leta 27 pr. n. št. do 476 n. št., se moč vladanja prenese od predstavnikov demokracije na imperatorja. V zgodnjem obdobju rimskega imperija je bil pri oblikovanju nakita zelo popularen helenistični stil, velik vpliv pri oblikovanju pa so imele tudi druge velike civilizacije, vključno z Egiptom. Ker je bil nakit narejen v glavnem iz zlata, je bilo na voljo veliko tehnik oblikovanja te kovine. Za okrasitev zlatega nakita so najpogosteje uporabljali filigran (drobna zlata žica) in granulacijo (drobne zlate kroglice). Najbolj popularni dragi kamni pri izdelovanju nakita so bili ametisti, smaragdi in perle, poldragi kamni, kot so karneol, granat, pričeli pa so uporabljati tudi diamante. Hkrati z dragimi kamni so uporabljali tudi steklene koralde, ki so spominjale na drago kamenje.
Nakit je bil narejen iz zlata, srebra in brona in je bil dostopen vsem družbenim slojem v takšni ali drugačni obliki. Prstane so v tem obdobju še vedno izdelovali anularji in so bili statusni simbol in so jih nosili samo pripadniki določenih socialnih razredov. Nosili so jih vsi, moški, ženske in otroci. Prstani, ki so jih nosili moški, so bili tudi funkcionalni, uporabljali so jih za pečatenje, ženske pa so nosile prstane zgolj za dekoracijo. Najpogosteje so bili vanje vdelani agati, karneoli in granati.
Zelo pomembna spretnost pri oblikovanju pečatnih prstanov je bilo graviranje kamnov, ki so jo zaradi trdote kamnov obvladali samo najbolj izkušeni mojstri. Izdelava takih prstanov je bila zelo zahtevna in so zanjo lahko porabili tudi več mesecev. Pomembno je bilo, da je bil motiv na kamnu, vdelanem v pečatni prstan, čim bolj zahteven, saj so tako preprečili, da bi prstan kdo kopiral brez lastnikove privolitve. Zelo popularni vzorci na pečatnih prstanih, ki so jih nosili tudi kot dekoracijo, so bili mitološki motivi in figure.
Uhani iz tega obdobja so bili po večini votli, zato so lahko bili veliki in bogato okrašeni, vendar še nosljivi. Zlate uhane so krasili z barvnim steklom, koraldami in različnimi vzorci. Zelo veliki uhani so bili izredno popularni in obstajajo zapisi, da so bili ženski uhlji deformirani zaradi pretirane ljubezni do uhanov. Zgodovinar Plinij je zapisal, da so ženske porabile več denarja za ušesa kot za katerikoli drugi del telesa.
Rimski imperij je padel leta 476 n. št. Kljub njegovi izjemni velikosti so najdbe nakita razmeroma skromne, vendar dobro ohranjene.
