Denis Bende Živčec
Grški slog bivanja ima posebno sposobnost, da prostor napolni s svetlobo, ne da bi ga obremenil z razkošjem. V njem ni veliko prostora za pretirano dekoriranje, bleščeče površine ali pohištvo, ki bi bilo samo sebi namen. Njegova privlačnost izhaja iz preprostosti, naravnih materialov, nekoliko nepopolnih površin in občutka, da se življenje ne dogaja samo med štirimi stenami, temveč se iz dnevne sobe nadaljuje na teraso, dvorišče, pod pergolo in naprej proti morju.
Ko pomislimo na grški dom, se pred očmi skoraj samodejno pojavijo bleščeče bele hiše, modra polkna, grobo ometane stene, glinene posode in lesene mize, na katerih čakajo olive, kruh in vrč vina. Toda grški slog ni zgolj turistična podoba Santorinija ali Mikonosa. Je mnogo širši, raznolik in presenetljivo prilagodljiv tudi stanovanju sredi mesta, daleč od Egejskega morja.
Belina, ki prostor napolni s svetlobo
Temelj grško navdihnjenega interierja je svetla, zračna osnova. Stene so najpogosteje bele, mlečno bele, slonokoščene ali obarvane z nežnimi peščenimi toni. Popolnoma gladke površine niso nujne. Nasprotno, rahlo neenakomeren apneni omet, vidne sledi čopiča ali stena, ki spominja na ročno pobeljeno otoško hišo, prostoru dodajo toplino in značaj. Bela barva v grški arhitekturi ni le estetska odločitev. Svetle površine odbijajo močno sončno svetlobo in pomagajo zmanjševati segrevanje stavb. Zlasti na Kikladih je belina postala prepoznavni del krajine, čeprav vse grške pokrajine in otoki niso videti enako.
V sodobnem stanovanju bele stene niso zahteva, da mora biti vse sterilno in prazno. Grška belina potrebuje teksturo. Kombiniramo jo z nebeljenim lanom, volnenimi tkaninami, pletenimi košarami, grobo keramiko, svetlim lesom in kamnom. Namesto hladnega minimalizma dobimo sproščeno preprostost, v kateri se predmeti ne bojujejo za pozornost, ampak skupaj ustvarjajo mirno ozadje vsakdanjega življenja.
Zakaj prav modra in bela?
Modro-bela kombinacija danes deluje kot vizualna kratica za Grčijo, vendar je njena zgodovina bolj praktična, kot se zdi na razglednicah. Apneno beljenje je bilo cenovno dostopno, razkuževalno in primerno za vroče podnebje, modri pigmenti pa so bili nekoč med lažje dostopnimi barvami za lesene dele hiš. V 20. stoletju se je bela barva zaradi zdravstvenih ukrepov in poenotenja otoške arhitekture še bolj razširila. Šele pozneje sta modra in bela dobili tudi izrazito nacionalno simboliko, saj sta barvi grške zastave, morja in neba.
Toda pri opremljanju doma modre ni treba uporabljati na vsaki površini. Če z njo pretiravamo, lahko stanovanje hitro začne spominjati na tematski lokal. Veliko bolj prefinjeno deluje, kadar je prostor večinoma bel, peščen in lesen, modrina pa se pojavi le na blazinah, keramiki, okvirju ogledala, robu preproge ali enem kosu pohištva. Poleg klasične kobaltno modre so primerne še zamolkla mornarsko modra, turkizna, modrozelena, sprana sinja in sivo modra. Grška barvna paleta je pravzaprav paleta pokrajine: bela kot kamen in apno, modra kot morje, zelena kot oljčni listi, rjava kot les ter oranžna kot zemlja in večerno sonce.
Kamen, les, lan in keramika
Grški slog ne prenese materialov, ki delujejo preveč umetno in popolno. Njegovo bistvo so površine, na katerih se sme poznati čas. Lesena miza je lahko nekoliko opraskana, glazura na skledi neenakomerna, rob kamnitega podstavka pa rahlo odkrušen. Takšne nepravilnosti niso pomanjkljivosti, ampak dokaz ročnega dela in življenja. Med ključnimi materiali so naravni kamen, apnenec, marmor, terakota in keramika. Grčija ima dolgo tradicijo uporabe marmorja, ki ga lahko v sodoben dom prenesemo veliko bolj zadržano kot v antičnem templju: z marmornatim pladnjem, mizico, podstavkom za svečo ali kuhinjsko delovno površino. Kamen je lahko tudi na tleh ali steni, vendar naj bo obdelan matirano, ne pretirano bleščeče.
Od kikladske preprostosti do atenskega meščanskega šarma
Ne obstaja samo en grški slog. Najbolj prepoznaven je kikladski, značilen za otoke, kot so Santorini, Mikonos, Paros in Naksos. Zanj so značilni bele kubične oblike, zaobljeni robovi, niše, vgrajene klopi, malo pohištva ter močni modri poudarki. To je skoraj asketska različica grškega bivanja, v kateri imajo svetloba, senca in pogled skozi okno večjo vlogo kot dekoracija. Kretski in bolj rustikalni otoški slog sta toplejša. V njiju najdemo več kamna, temnejšega lesa, glinenih posod, vezenin, črtastih tkanin in ročno izdelanih predmetov. Barvna paleta vključuje oker, opečnato rdečo, olivno zeleno in rjavo. Tak dom deluje domače, nekoliko robustno in zelo gostoljubno. Povsem drugačen je klasični oziroma neoklasicistični grški slog, ki ga srečamo zlasti v Atenah in starejših mestnih hišah. V njem se pojavljajo visoki stropi, simetrija, okrasne štukature, dvokrilna vrata, marmor, stebri in bolj prefinjeno pohištvo. V severni Grčiji in goratih predelih je slog še bolj zemeljski.
Mediteransko vzdušje brez velike prenove
Za grški pridih doma ni treba podirati sten ali menjati tal. Včasih zadostuje nekaj dobro izbranih predmetov. Velika keramična skleda, napolnjena z limonami, takoj prikliče občutek južnjaške kuhinje. Na mizo postavimo vrč iz neglazirane gline, oljčne vejice ali steklenico kakovostnega oljčnega olja. Belo zofo osvežimo z modrimi in črtastimi blazinami, na tla položimo preprogo iz jute, na steno pa obesimo ogledalo z nepravilnim lesenim okvirjem.
Zelo učinkovite so amfore, vrči in vaze, ki se navezujejo na antične oblike, vendar imajo sodobno, poenostavljeno podobo. Dobro delujejo tudi ročno poslikani krožniki, ki jih lahko obesimo na steno. Toda izogibajmo se pretirani uporabi motivov grških ključev, meandrov, kipcev bogov in fotografij Santorinija. En sam takšen element je lahko zanimiv, množica pa hitro zdrsne v kostumografijo. Pomembno je tudi zelenje. Oljka v večjem loncu je skoraj idealna izbira, če ima dovolj svetlobe. Nadomestimo jo lahko z lovorjem, rožmarinom, sivko, figovcem ali limonovcem.
Grški slog v poletni garderobi
V modi grški slog temelji na podobnih načelih kot v interierju: preprostih linijah, naravnih materialih in lahkotnosti. Bela lanena srajca, široke hlače, tunika, dolga obleka ali ohlapna bombažna bluza ustvarijo osnovo garderobe, ki spominja na poletje ob Egejskem morju, ne da bi bila dobesedna. Najlepše delujejo bela, smetanasta, peščena, svetlo modra in mornarsko modra. Dodamo lahko črte, majhne vezene detajle ali diskreten geometrijski rob. Sandali naj bodo usnjeni in čim preprostejši, torba pa pletena ali izdelana iz mehkega naravnega usnja. Zlati uhani, školjkast obesek ali nakit, navdihnjen z antičnimi kovanci, zadoščajo za večerni poudarek. Obleke, ki spominjajo na grške hitone in drapirane antične silhuete, so večna večerna klasika. Asimetričen izrez, gube, pas v višini pasu in mehko padajoča tkanina ustvarijo eleganco, ki ne potrebuje bleščic. Pri vsakdanjem oblačenju pa je pomembneje, da so kosi zračni in sproščeni. Grški poletni slog ne sme delovati, kot da smo se oblekli za tematsko zabavo, ampak kot da se lahko vsak trenutek sprehodimo od mestne ulice do pristanišča.
Med sodobnimi grškimi znamkami je vredno poznati Zeus+Dione, ki grško mitologijo, tradicionalne tehnike in motive antične umetnosti prevaja v čiste sodobne linije. Med opaznejšimi imeni so še Ancient Kallos, Ancient Greek Sandals, Greek Archaic Kori, Kooreloo, Themis Z in oblikovalec Angelos Bratis. Ancient Kallos denimo navdih črpa iz grške mitologije in tradicionalnih vezenin, izdelki pa so zasnovani in izdelani v Grčiji.
Vonj po figah, zeliščih in vročem kamnu
Grško razpoloženje lahko ustvarimo tudi z vonjem. Namesto težkih orientalskih dišav izberemo note limone, bergamotke, figovih listov, oljčnega cveta, rožmarina, timijana, sivke, jasmina, morske soli in suhega lesa. Sveča z vonjem citrusov ali difuzor z zeliščnimi notami lahko prostoru vdihneta mediteranski značaj še hitreje kot nova barva sten. Najbolj znana grška lepotna in parfumska znamka je Korres, ki se pri izdelkih navezuje na grško rastlinstvo, tradicionalne sestavine ter pokrajino. V svoji parfumski ponudbi znamka posebej poudarja citruse, zelišča, cvetje in druge note, povezane z grškimi otoki in celino.
Pozornost si zaslužijo tudi znamke Apivita, Fresh Line in grške nišne parfumske hiše, ki navdih iščejo v mitologiji, sredozemskih vrtovih in vonju sonca na koži. Pri parfumih grški značaj ni nujno dobesedno morski. Lahko je zelen in grenak kot figov list, suh kot timijan, kremast kot mandelj ali topel kot koža po dnevu na soncu.
