Prvič smo sedli v novo mazdo 6e. Dimenzijsko naj bi se mazda 6e s svojimi 492 centimetri dolžine orientirala na evropsko konkurenco v podobi audija A6 e-tron ali BMW-ja i5, po ceni pa precej nižje. Oblikovno se zdi skoraj povsem v skladu z dizajnersko doktrino japonskega proizvajalca, pod všečno zunanjostjo z veliko wing signature petkotno masko in zašiljenimi žarometi spredaj, elegantno kupejevsko stransko linijo in kratkim previsom z všečnim svetlobnim napisom zadaj pa tiči tehnika kitajskega porekla, resda tudi tukaj z Mazdinim podpisom, saj Japonci s kitajskim podjetjem Changan Mazda Auto (CMA) na področju razvoja in izdelave avtomobilov sodelujejo že več kot dve desetletji. Tudi mazda 6e bo za evropske kupce nastajala v kraljestvu sredine.
Mazda 6 je luč sveta ugledala na začetku tega stoletja, četrta generacija je le električna
Odhod iz živahne Granade, kjer se mešata moderno in tradicionalno in kjer je še vedno močno viden vpliv stoletij mavrske vladavine, je bil kot preskok v drugi svet. Zavili smo proti gorovju Sierra Nevada, ki se dviga nad mestom, njen najvišji vrh pa je 3479 metrov visoki Mulhacen, sredi gorovja pa domuje tudi najjužnejše evropsko smučišče, Sierra Nevada Ski Station, ki je leta 1996 gostilo tudi svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Ceste, ki se vijejo proti gorskemu masivu, predstavljajo nadvse primeren poligon za preizkus nove električne mazde 6e, ki se je izkazala kot zelo uravnotežen avtomobil z natančnim krmilnim mehanizmom in precej navihanim zadkom, ki je ob ustrezni vozni dinamiki rad kontrolirano pogledal izza ovinka. Kaj kmalu sva z novinarskim kolegom ugotovila, da se nova mazda 6e dobro počuti tudi na razgibani podeželski cesti, pa čeprav gre za avto, ki je v prvi vrsti namenjen udobni vožnji.
Pogled v notranjost razkriva okolje, ki smo ga v zadnjem času pri Mazdi že na neki način vajeni. Na otip prijetni materiali, všečno oblikovanje in odlična kakovost izdelave prinašajo prestižen interier, celoten vtis pa pusti malce mešane občutke, saj kitajski način razmišljanja pomeni, da so vse funkcije v avtomobilu v prvi vrsti dosegljive prek 14,2-palčnega zaslona info-zabavnega sistema. V ta namen so se pri Mazdi med drugim odpovedali tudi ročici za upravljanje z brisalniki vetrobranskega stekla in fizičnim gumbom za upravljanje klimatizacije. Že res, da je gumbom na volanskem obroču mogoče dodeljevati različne funkcije, tudi upravljanje z brisalniki, prav praktično pa vse skupaj najbolj ni. Zaradi baterij, ki so postavljene v dno vozila, je sedalni položaj višji, kot gre sklepati glede na zunanjost, kar sprva daje malce drugačen občutek, ki pa se ga voznik kar hitro navadi. Kot že rečeno, materiali in kakovost izdelave so na zavidljivo visoki ravni, tudi volanski obroč lepo sede v roko, bi si pa želeli, da bi po globini lahko šel še nekoliko bližje vozniku. Glede na opremo Mazda za model 6e ponuja notranjost v dveh barvah, ki je na vratnih panelih, sredinski konzoli in armaturni plošči okrašena s šivi.
Zavitih cest v okolici andaluzijske prestolnice smo se lotili s šibkejšim primerkom, ki pa na zadnji kolesni par prenaša 180 kW (245 KM) moči in 320 Nm navora, kar je povsem dovolj, da lahko zapišemo, da gre za živahen avtomobil, s katerim tudi prehitevanje ni težaško opravilo. Pri avtocestnih hitrostih mu življenjska energija sicer nekoliko upade, a je je še vedno več kot dovolj. V normalnem načinu je krmilni mehanizem zelo lahkoten, pa tudi samo vzmetenje se zdi bolj kot »polaganju ovinkov« prikrojeno udobni vožnji. V športnem načinu se ta razmerja nekoliko spremenijo v smeri neposrednosti, kar pomeni, da je avto suveren tudi, kadar se voznik želi peljati bolj dinamično, kljub natančnemu krmilnemu mehanizmu pa vseeno manjka nekaj več povratnih informacij o dogajanju med pnevmatiko in podlago. Mazda 6e sicer z odliko pobira kratke neravnine, na slabi cestni podlagi v mestu pa se vseeno nekoliko čuti in sliši tudi vpliv velikosti 19-palčnih koles. Na vsak način pa se prav pri voznih lastnostih vidi, da so pri Mazdi svoj podpis pustili predvsem v tem delu razvoja avtomobila, konceptno zasnovo notranjosti pa prepustili svojim kitajskim partnerjem.
Vmes smo se ustavili tudi ob še enem čudesu Andaluzije. Če je znamenita citadela Alhambra čudo iz zgodovine, je sončna elektrarna Andasol inženirsko čudo prihodnosti. Ta ogromni kompleks blizu mesteca Guadix je bil prva komercialna parabolična elektrarna v Evropi. S svojimi 150 MW moči in tehnologijo shranjevanja energije v taljeni soli izkorišča moč andaluzijskega sonca in predstavlja enega od številnih načinov učinkovite rabe sončne energije. Za dotični model Mazda 6e 245 Long Range, ki je na voljo z dvema nivojema opreme (Takumi in Takumi Plus) in baterijo kapacitete 90 kWh, pri Mazdi obljubljajo do 552 kilometrov dosega. Zanimivo je, da model Mazda 6e 258 Takumi premore več moči, kar v praksi pomeni 190 kW (258 KM) ob istem navoru, a ima manjšo, 68,8-kWh baterijo, ki naj bi zadoščala za do 479 kilometrov dosega, pri čemer je tukaj maksimalna hitrost polnjenja z enosmernim tokom 165 kW, pri različici s šibkejšim elektromotorjem in večjo baterijo pa maksimalno 90 kW, kar pomeni, da polnjenje od 10 do 80 odstotkov traja 47 minut. Pri izmeničnem toku je maksimalna hitrost vedno 11 kW.
Kot popoln kontrast moderni sončni elektrarni smo se ustavili še v odročni vasici Gorafe, ki leži sredi puščavske pokrajine, posejane z globokimi kanjoni, kjer so snemali tudi številne špageti vesterne. Ta kraj ni znan le po bivališčih v jamah, temveč predvsem po neverjetni koncentraciji megalitskih grobnic – dolmenov, starih več tisoč let. Sprehodili smo se tudi do osupljivega naravnega akvadukta, ki ga je z odlaganjem apnenca skozi stoletja ustvarila termalna voda, in občudovali surovo lepoto te starodavne pokrajine.
Vtisi po andaluzijskem vozniškem doživetju z mazdo 6e so na neki način mešanih barv. Avto je všečen, tako zunaj kot tudi znotraj, zelo se vidi delo Mazdinih inženirjev za vozno dinamiko, na področju info-zabavnega sistema pa je prav tako opaziti, da to ni izključno Mazdin izdelek in da pod vsem skupaj tiči osnova, ki sliši na ime Changan Nevo A7. Pri tem mislim predvsem na to, da si rešitev, kot je upravljanje brisalnikov s pomočjo zaslona info-zabavnega sistema, radarski tempomat, ki v vsakem blagem ovinku sunkovito zmanjša hitrost, dvopodročna klimatska naprava, kjer potnik v drugi sedežni vrsti (kjer je sicer prostora dovolj za udobno vožnjo dveh odraslih) spreminja isto nastavitev temperature kot sovoznik, pa tudi dejstvo, da je prtljažnik skoraj pet metrov dolgega vozila po VDA lestvici velik vsega 336 litrov, v »samozaložbi« ne bi dovolili.
In prav v takih detajlih se najbolj vidi, da mazda 6e ni izključno Mazdin projekt in da so pri njenem razvoju pač morali upoštevati nekatere omejitve, ki pritičejo sodelovanju s partnerjem, ki razmišlja na drugačen način.
