Srbija od marca prihodnje leto ponovno uvaja obvezni vojaški rok. Ta bo trajal 75 dni in bo zajel moške, ki so mlajši od 30 let, je napovedal srbski predsednik Aleksandar Vučić. S tem se Srbija vrača k sistemu, ki ga je opustila pred več kot desetletjem. Srbski parlament je namreč obvezni vojaški rok ukinil s 1. januarjem 2011. Od takrat se je srbska vojska zanašala izključno na profesionalne vojake in prostovoljce. Vučić je novico objavil med veliko predstavitvijo vojaške opreme. Vojska je na dogodku prikazala letala in helikopterje srbskih zračnih sil, raketne sisteme ter drugo oborožitev kitajskega, ameriškega in ruskega izvora.
Poteza Srbije ni osamljen primer, saj sledi širšemu trendu, ki trenutno zajema celotno Evropo. Številne države namreč pregledujejo svoje obrambne strategije in potrebe po kadrih. K temu jih spodbuja predvsem geopolitična nestabilnost, še posebej po ruski invaziji na Ukrajino.
Nemčija prav tako razmišlja o podobnem koraku in bi lahko obvezni vojaški rok za vse moške ponovno uvedla do leta 2027. Berlin se namreč sooča s težavami pri doseganju ambicioznih ciljev širitve vojske zgolj prek prostovoljnih naborov. Nemški politiki načrtujejo ustvariti najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi, pri čemer želijo število aktivnih pripadnikov Bundeswehra do leta 2035 povečati s približno 185.000 na 260.000.
Poslanci v nemškem parlamentu vse bolj dvomijo, da lahko vojska ta cilj doseže brez obveznega nabora. Thomas Röwekamp, vodja obrambnega odbora v nemškem parlamentu, je nedavno opozoril, da vlada ne bo imela druge izbire, kot da ponovno uvede obvezno služenje vojaškega roka, če ne bo izpolnila ciljev prostovoljnega nabora. Končno odločitev o tem vprašanju pričakujejo do 31. julija prihodnje leto. Nemčija je obvezno služenje vojaškega roka sicer prav tako ukinila leta 2011.
