Nemčija, ki se že leta spopada s pomanjkanjem delovne sile, ima vse večjo težavo: številni tujci, ki so se vanjo priselili, državo znova zapuščajo. Nova raziskava nemškega Inštituta za raziskovanje trga dela in poklicev kaže, da razlogi niso enoznačni, med ključnimi pa so družinske vezi v tujini, zapletena birokracija, težave z jezikom, karierne ovire in občutek nesprejetosti.
Raziskovalci so v spletni anketi zajeli osebe, stare od 18 do 65 let, ki so se v Nemčijo priselile do aprila 2025, nato pa državo zapustile. Ugotovili so, da tisti, ki odhajajo, v povprečju pripadajo mlajši populaciji, so v Nemčiji živeli krajši čas, pogosteje pa imajo partnerja, partnerico ali otroke v tujini. Nemški jezik obvladajo slabše, zato pa pogosteje dobro govorijo angleško.
Približno 60 odstotkov iseljencev se vrne v domovino, 40 odstotkov pa se preseli v tretje države. Med najbolj priljubljenimi cilji so Španija, Švica, Italija in Hrvaška, kar kaže, da je Nemčija v vse ostrejši konkurenci z drugimi evropskimi državami za kvalificirano delovno silo.
Med največjimi težavami priseljenci navajajo dolgotrajne postopke za pridobitev državljanstva, dovoljenj za prebivanje, vizumov in priznanja tujih diplom. Motijo jih tudi počasni odzivi institucij, visoki stroški ter pomanjkljiva podpora pri zaposlitvi in kariernem razvoju.
Strokovnjaki opozarjajo, da privabljanje tujih delavcev ni dovolj. Države jih morajo znati tudi zadržati. To pa pomeni manj birokracije, boljšo podporo, lažje učenje jezika in jasnejšo perspektivo za življenje ter delo.
