Število hrvaških državljanov, ki zapuščajo domovino, v zadnjih letih strmo pada, medtem ko število tistih, ki se vračajo iz tujine, opazno raste. Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da je število odhodov padlo z več kot 33 tisoč v letu 2017 na dobrih 11 tisoč v letu 2024. V istem obdobju je število povratkov zraslo s slabih 4000 na več kot 8300. Hrvaška je tako neto migracijsko izgubo zmanjšala za približno 80 odstotkov, poroča hrvaški portal Index.
Državni sekretar osrednjega državnega urada za Hrvate zunaj domovine Zvonko Milas ugotavlja, da se je v letu 2024 na Hrvaško priselilo 13.300 hrvaških državljanov, kar predstavlja rekordno število od začetka uradnih meritev. Pristojno ministrstvo za demografijo in priseljevanje beleži okrepljen povratniški val predvsem iz Nemčije. Med glavnimi razlogi za vrnitev družine z mladoletnimi otroki navajajo kakovost življenja, varnost, željo po vzgoji otrok v domačem okolju in nove poslovne priložnosti.
Državne spodbude in gospodarske spremembe
Vlada rastoče število povratnikov pogosto povezuje z državnimi ukrepi. Program "Biram Hrvatsku" povratnikom ponuja do 27.000 evrov podpore, če v domovini odprejo lastno podjetje. Število uporabnikov te mere iz leta v leto raste, največji delež povratnikov pa prihaja iz Nemčije. Država je do sedaj izplačala več kot 28 milijonov evrov tovrstnih spodbud.
Ekonomski analitik Predrag Bejaković poudarja, da pretekli odliv prebivalstva na dolgi rok prinaša tudi pozitivne učinke. Ljudje v tujini pridobijo nova znanja, podjetniške veščine in razumevanje vladavine prava. Bejaković gospodarske težave v Nemčiji, zlasti v avtomobilski industriji, in visoke življenjske stroške v Irski vidi kot dodatne dejavnike za vrnitev. Hrvaška je od vstopa v Evropsko unijo zrasla z 61 na 79 odstotkov evropskega povprečja, delavci pa danes prejemajo skoraj dvakrat višje plače kot pred desetletjem. Kljub temu analitik opozarja, da državne spodbude predstavljajo le dodaten potisk, ne pa glavnega razloga za selitev.
Osebne izkušnje: Večja varnost in sproščenost
Mnogi povratniki potrjujejo, da finančni vidik ni edini dejavnik pri odločitvi. Renato Matešić, ki je v Nemčiji živel od osmega leta, se je z družino vrnil v Zagreb pred dvema letoma. V domovini je odprl podjetje za digitalni marketing in zaprosil za državne spodbude. Ugotavlja, da Nemčija sicer ponuja več priložnosti, vendar Hrvaška nudi večji občutek varnosti. "V Nemčiji imaš morda več možnosti, a tukaj je občutek varnosti večji," pojasnjuje Matešić in dodaja, da življenje v domovini poteka bolj sproščeno.
Podobno izkušnjo deli Kristina Brandeis Petrušić, ki je v Bavarsko odšla leta 2018. Po začetnih težavah z jezikom in iskanjem zaposlitve je doživela negativno izkušnjo z nemškim vzgojno-varstvenim sistemom, ki je njenemu otroku neupravičeno pripisal diagnozo. Nemčijo opisuje kot izrazito strogo državo s številnimi pravili, ki jih ljudje stežka usvojijo. Po vrnitvi na Hrvaško sta z možem odprla svoji podjetji in se prijavila na državne spodbude. Vrnitev v znano kulturo in jezik ji je po lastnih besedah prinesla mir in občutek svobode.
