Šef Volva opozarja Evropo: Če ne bomo delali več, nas čaka usoda Detroita

M.R.
25.09.2026 06:30

Izvršni direktor Volva Hakan Samuelsson poziva k daljšemu delovnemu času. Evropsko avtomobilsko industrijo svari pred propadom in napoveduje obsežno regionalizacijo poslovanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hakan Samuelsson
Reuters

Izvršni direktor avtomobilskega proizvajalca Volvo, Hakan Samuelsson, ostro opozarja evropsko avtomobilsko industrijo. Petinsedemdesetletni menedžer, ki prihodnje leto po trinajstih letih zapušča vrh podjetja, poziva k večji produktivnosti in daljšemu delovnemu času. Evropa se mora nujno prebuditi, sicer lahko njeno avtomobilsko industrijo doleti usoda ameriškega Detroita. Samuelsson trenutno preživlja svoj drugi mandat na čelu Volva, kamor so ga lani vrnili iz pokoja, da bi podjetje varno popeljal skozi krizo. Nasledil ga bo dosedanji vodja Škode Klaus Zellmer.

V nedavnem intervjuju je Samuelsson poudaril, da globalizirani poslovni model ne deluje več. Avtomobilska industrija zaradi tega močno trpi, Volvo pa se težavam zoperstavlja s strategijo močne regionalizacije. Podjetje bo v Združenih državah Amerike izdelovalo velike avtomobile za tamkajšnji trg, v Evropi se osredotoča na hitro elektrifikacijo, na Kitajskem pa tesno sodeluje s krovnim podjetjem Geely. Nova strategija do konca leta 2030 predvideva trinajst popolnoma novih modelov. Sedem jih cilja na zahodne trge, šest pa na kitajskega. Volvo želi na ta način podvojiti svoj tržni delež in doseči osemodstotno operativno maržo.

Konec iluzij o kratkem delovnem času

Samuelsson priznava, da so njihovi finančni cilji nekoliko bolj previdni od nemških konkurentov, saj se zaveda nepredvidljivosti zunanjih šokov. Lani je Volvo ukinil tri tisoč delovnih mest, vodstvo pa nenehno analizira stroške poslovanja. Posebej kritičen je do razprav o 35-urnem delovnem tednu, ki trenutno potekajo v nemški avtomobilski industriji. "Evropa se mora prebuditi, in Nemčija se mora prebuditi," poudarja Samuelsson in dodaja, da si Evropa takšnih delovnih pogojev preprosto ne more več privoščiti.

Če želimo ohraniti industrijo pri življenju in doseči večji uspeh, moramo delati več in dlje, opozarja Samuelsson. Trenutne razmere v Evropi ga močno spominjajo na propad Detroita. Tamkajšnji proizvajalci so nekoč kovali ogromne dobičke, nato pa se je industrija zaradi nižjih davkov in cenejše delovne sile preselila na jug. Samuelsson svari, da se podoben scenarij lahko odvije v Nemčiji, Franciji ali na Švedskem, če države ne bodo pravočasno ukrepale. Energija in delo morata postati cenejša, podjetja pa morajo preprečiti tehnološki zaostanek in izdelovati inovativna vozila.

Elektrifikacija in sodelovanje s Kitajci

Kljub zahtevnim razmeram na trgu, ki so jih poslabšali carine, vojne in inflacija, Volvo stavi na elektrifikacijo. Samuelsson verjame, da proizvajalci, ki se bodo predolgo oklepali motorjev z notranjim izgorevanjem, ne bodo preživeli. Priznava pa, da v ZDA prehod poteka počasneje, zato tam uvajajo hibride kot prehodno tehnologijo. Na Kitajskem in v Evropi Volvo izkorišča trend elektrifikacije predvsem s pomočjo partnerstva s podjetjem Geely.

Sodelovanje s kitajskim lastnikom Volvu prinaša pomembno konkurenčno prednost, saj lahko uporablja njihovo napredno električno arhitekturo. Kljub temu Samuelsson zagotavlja, da Volvo ostaja neodvisno švedsko podjetje s sedežem in razvojnim centrom v Göteborgu. Dotaknil se je tudi znamke Polestar, ki se trenutno sooča s težavami. Volvo ohranja svoj dvajsetodstotni delež in poskuša podjetju pomagati pri stabilizaciji. Na koncu Samuelsson z zadovoljstvom ugotavlja, da se Volvo danes enakovredno kosa z največjimi premium znamkami, kot sta BMW in Mercedes, ter ponosno stoji ob boku nemškim velikanom.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta